VSL Sodba I Cp 167/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da obstaja njegova terjatev do pokojnega A. A. v višini 46.073,43 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, kar bi mu bila toženka v 15 dneh dolžna plačati v skladu z njenim dednim deležem, ki bo določen s sklepom o dedovanju po pokojnem A. A. v zadevi D .../2015 Okrajnega sodišča v Škofji Loki. Poleg tega je (II.) naložilo tožniku, da toženki povrne 2.631,54 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja laično pritožuje tožnik, ki predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi.

Navaja, da je sporna nepremičnina predstavljala travnik v izmeri 441 m2 in da ob nakupu ni bilo dovoljenja, da se na parceli karkoli gradi, razen lop za spravilo orodja. Ne drži, da tožnik ni imel denarja za plačilo kupnine: parcela je bila znatno cenejša od parcel z urejenim gradbenim dovoljenjem. Nadalje s strani tožene stranke ni pojasnjeno, kako bi potem lahko na isti lokaciji parcele kupili sodelavci tožnika, ki so imeli enake dohodke. Ne drži, da ni izvrševal lastninske pravice. Toženka je glede tega v dokaz predložila le fotografije, kjer je slikana kot 10-letno dekle. Tožnik opozarja, da je zahteval, da se prodajalca parcele B. B. zasliši, a sodišče tega ni storilo. Sodišče ni preverilo kdo je napisal in podpisal listino z dne 16. 5. 1977 in kako se je na njej znašel podpis A. A.

Tožnik ponavlja, da je vso kupnino plačal on: 16. 5. 1977 aro 5.000 DIN, nato še preostali znesek 17.050 DIN. Plačeval je tudi pluženje in vzdrževanje ceste X. Prav tako je plačal stroške spremembe namembnosti zemljišča, kar je omogočilo gradnjo in povečalo vrednost zemljišča. Ker je tožnik ugotovil, da v spisu ni odločbe o spremembi namembnosti, jo vlaga v spis skupaj s pritožbo.

Z izjavo z dne 1. 11. 2007 je A. A. pripoznal svoj dolg do tožnika in mu podpisal pooblastilo, da lahko tožnik proda stanovanje na Ulici 9 v Y. Ker do prodaje ni prišlo, je A. A. pristal na sklenitev izročilne pogodbe, do česar pa ni prišlo. Ves čas je A. A. obljubljal, da bo poravnal svoj dolg, a je prej umrl. Pritožba nasprotuje še odločitvi o stroških.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva, pritožbeno sodišče ji v celoti pritrjuje in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanjo tudi sklicuje. Tako je na podlagi izvedenih dokazov ugotovljeno, da je kupnino za sporno nepremičnino plačal A. A. (ki je leta 1989 ob nadaljnji prodaji iste nepremičnine tudi prejel kupnino) in ne tožnik. Pritožbeno sodišče ne vidi nikakršne pomanjkljivosti, če se je sodišče prve stopnje oprlo na izpovedbo toženke, ki je na fotografijah (vloženih v spis) stara 10 let. Njeno izpovedbo potrjujejo fotografije in tudi pisna izjava prodajalca B. B. Pritožba v zvezi s prodajalcem trdi, da je tožnik predlagal njegovo zaslišanje, a to ne drži. Iz spisa namreč ni razviden dokazni predlog za zaslišanje B. B.

6Pritožba opozarja, da sodišče ni ugotavljalo, kako se je na listini, ki potrjuje plačilo are, znašel podpis A. A. Za odločitev o zadevi to niti ni bilo ključno, saj je prodajalec v svoji izjavi potrdil, da je prejel kupnino od A. A. Ko je sodišče prve stopnje ugotavljalo, da tožnik ni imel sredstev za plačilo nepremičnine, je med drugim poudarilo, da tožnik ne glede na svoje trditve, da je med počitnicami opravljal delo natakarja na plesišču kopališča Sora, s čimer je dobro zaslužil, ter da je popoldan in med konci tedna obnavljal in pleskal kurilnice in kotlovnice, ni niti navedel, koliko je zaslužil, niti za te navedbe ni ponudil nobenega dokaza. Zaključilo je, da zgolj tožnikova izpovedba, da je bila njegova plača v redu in da je prejemal toliko kot nekdo s 25 leti delovne dobe, ne zadošča za zaključek, da je zaslužil dovolj, da bi lahko pri 21 letih sam plačal kupnino za nepremičnino. S tem je povsem zadosti obrazložilo razloge zaradi katerih je štelo, da tožnik sam ni imel sredstev za plačilo kupnine.

7Ko pritožba trdi, da ni bilo pojasnjeno zakaj bi pa potem lahko kupili nepremičnine tožnikovi sodelavci, ki so prejemali enako plačo, gre pri tem za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Takšnih trditev tožnik ni podal pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa ni pojasnil, zakaj jih takrat ne bi mogel podati. V pritožbi je namreč le izjemoma mogoče uveljavljati nova dejstva in dokaze.¹ Pritožnik mora izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. Kot nedovoljene pritožbene novote štejejo zato vsa dejstva in dokazi, ki jih pritožnik prvič navaja šele v pritožbi, pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona. Nedovoljeno novoto, poleg že omenjene trditve o plačilni sposobnosti tožnikovih sodelavcev, v obravnavani zadevi predstavlja tudi trditev, da je tožnik plačal spremembo namembnosti sporne parcele.² Te trditve zato pri obravnavanju pritožbe ni mogoče upoštevati. Tožnik namreč niti ne navede, da je ni mogel podati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbena navedba o tem, da je tožnik plačeval pluženje in urejanje ceste X., na odločitev ne vpliva, saj ne vpliva na dejstvo, kdo je plačal kupnino za sporno nepremičnino.

8Glede izjave z dne 1. 11. 2007 je vse pojasnilo že sodišče prve stopnje, ko je zapisalo, da pripoznava dolga ne pomeni nujno tega, da dolg obstoji.³ Pripoznava dolga je pomembna zaradi pretrganja zastaranja (prvi odstavek 364. člena OZ), zaradi svoje akcesorne narave pa ne ustvari samostojnega pravnega naslova vtoževanemu plačilu.⁴ Ker je dokazni postopek pokazal, da dolg A. A. do tožnika ni obstajal, izjava o pripoznavi dolga ne ustvarja nobene posledice.

9Ker je ugotovljeno, da je odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari pravilna, je posledično pravilna tudi odločitev o pravdnih stroških.

10Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

¹ Prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).
² Med postopkom pred sodiščem prve stopnje je podal le trditve o tem, da je bila namembnost nepremičnine spremenjena v zazidalno, kar pa niti ni bilo sporno.
³ VSRS sodba III Ips 33/2007.
⁴ VSL sodba in sklep I Cp 421/2021, VSL sodba I Cp 2078/2022.