VSC Sklep I Ip 326/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka). Glede njegovih stroškov ugovornega postopka je sklenilo, da jih trpi sam (II. točka izreka).

2Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Izpostavlja, da upnik v predlogu za izvršbo ni zatrjeval in predložil listine, da sta nanj kot univerzalnega pravnega naslednika prešli izterjevani terjatvi. Že v ugovoru je navajal, da iz predloženih listin ni mogoče ugotoviti, katere terjatve so bile predmet prenosa, saj v listinah, s katerimi upnik izkazuje prenos terjatve, le-te niso določno opredeljene. Sodišče je navedlo zgolj to, da je upnik predložil notarsko overjeno listino – Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 12. 12. 2008 ter Dogovor o vstopu novega upnika v postopek z dne 30. 12. 2016 s prilogami. V nadaljevanju navaja, da so terjatve določeno označene s številkami pogodb in nazivi dolžnikov. Slednje ne drži, saj iz listin izhaja, da naj bi bila predmet prenosa terjatev po kreditni pogodbi, ne pa terjatev posameznega upnika, ki je bila prijavljena v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo iz katerih listin oziroma katere oznake v listinah naj bi kazale na terjatev upnika odstopnika. In dolžnik tega iz listin ne zna razbrati. Opozarja tudi, da je sodna praksa zavzela stališče, da za prenos zadošča navedba obveznosti na način, da jo je mogoče identificirati in ni potrebna navedba konkretne višine in podlage. Upnik ni konkretno navedel kakšna obveznost je bila predmet prenosa in to iz predloženih listin ne izhaja. Sodišče se do tega ni opredelilo, s čimer je izpodbijani sklep neobrazložen. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3Upnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in sklep potrdi. Med odgovarjanjem na pritožbene očitke izpostavlja, da je v predlogu za izvršbo jasno in določno dokazal aktivno legitimacijo in pravni temelj terjatev. K predlogu je priložil notarsko overjeni listini s prilogami, v prilogah so terjatve določno označene s številkami pogodb in nazivi dolžnikov. Terjatev po kreditnih pogodbah je bila prijavljena v stečajnem postopku in priznana s strani stečajnega upravitelja, s prijavo v stečaj pa se terjatev po temelju ne spremeni.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik pritožbeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje glede prehoda izterjevanih terjatev na upnika. Vendar pa dolžnik neutemeljeno navaja, da upnik ni zatrjeval oziroma predložil listin, da je nanj kot pravnega naslednika prešla terjatev A. d.o.o. in B. d.d. oziroma da ni razvidno katere terjatve upnika do dolžnika so bile predmet prenosa in da te niso opredeljene. Kakor pravilno opozarja upnik v odgovoru na pritožbo, je v predlogu za izvršbo natančno pojasnil aktivno legitimacijo in pravni temelj obeh izterjanih terjatev, slednje pa potrjujejo tudi priložene listine k temu predlogu.¹ Tako se v predmetni zadevi izterjuje terjatev po Pogodbi o kratkoročnem tolarskem kreditu št. TK 760/2005 z Dodatkom št. 1 in terjatev po Pogodbi o finančnem leasingu št. 8545/04, h kateri je na podlagi Pogodbe o pristopu k dolgu št. 1/8545/04 in Pogodbe o solidarnem poroštvu pristopil dolžnik kot pristopnik k dolgu in kot solidarni porok. Obe terjatvi sta bili prijavljeni v stečajni postopek in priznani s sklepom St .../2010 z dne 13. 4. 2012, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, sama višina izterjevanjih terjatev pa – kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje – izhaja iz Seznama neplačanih priznanih terjatev upnikov, ki je priloga izvršilnega naslova oziroma zgoraj citiranega sklepa. Upnik je k predlogu za izvršbo priložil notarsko overjeni listini, in sicer Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 12. 12. 2018 ter Dogovor o vstopu novega upnika v postopek z dne 30. 12. 2016, iz katerih izhaja, da sta bili obe terjatve preneseni nanj, ter tako v celoti zadostil pogojem po prvem odstavku 24. člena ZIZ, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

6Sodišče prve stopnje je tako pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo (določilo 24. člena ZIZ) ter se povsem zadostno opredelilo do dolžnikovih ugovornih navedb. Izpodbijani sklep ni neobrazložen kot zmotno navaja dolžnik in ga je možno tudi v celoti preizkustiti. Tako so pritožbeni očitki o kršitvi 8. oziroma 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, v kolikor pritožba meri nanje, neutemeljeni. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen, je v celoti pravilna.

7Po obrazloženem in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil. Sodišče druge stopnje o upnikovih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Predlog za izvršbo je sestavni del sklepa o izvršbi (drugi odstavek 45. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ). Dolžnik ne navaja, da mu predlog za izvršbo skupaj s prilogami ni bil vročen.