VSL Sklep IV Cp 211/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 8. 4. 2022, s katerim je odločilo, da se stiki med predlagateljem in hčerko, določeni s pravnomočnim sklepom z dne 27. 11. 2018, spremenijo in začasno potekajo vsak drugi ponedeljek eno uro pod nadzorom strokovnega delavca CSD, po vsaj štirih zaporednih uspešno izvedenih srečanjih pa se podaljšajo na dve uri, da se za primer kršitve začasne odredbe določi denarna kazen v višini 300 EUR, da začasna odredba traja največ devet mesecev od izdaje sklepa, da ugovor ne zadrži izvršitve in da je CSD dolžan sodišču enkrat mesečno posredovati poročilo in mnenje.

2Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo obveznega procesnega napotila iz sklepa pritožbenega sodišča, pritožnica vztraja pri že podanih ugovornih/pritožbenih razlogih. Z navedenim so bile storjene kršitve 362. člena in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitve 14., 22., 23. in 56. člena Ustave, prvega odstavka 6. člena EKČP in prvega odstavka 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah.

Od izdaje prvega sklepa o začasni ureditvi stikov z dne 23. 8. 2021 se dejansko stanje ni bistveno spremenilo.

Zaradi nepravilnega razumevanja materialnopravnih in procesnih pravil dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ni bil podan dopusten razlog, da bi lahko sodišče izdalo sklep, ne da bi bilo izdelano klinično-psihološko izvedensko mnenje. Sodišče ni razpolagalo le z nasprotujočimi trditvami udeležencev, ampak tudi z izvršljivim sklepom z dne 2. 3. 2021 in izvedenskim mnenjem z dne 6. 7. 2018. Iz izvedenskega mnenja jasno izhaja: "Ko bo oče prestal zaporno kazen, se stiki sicer lahko začno uvajati pod nadzorom v okviru pristojnega CSD, vendar samo v primeru, če si jih bo deklica želela in če bo to tudi izrazila. Proti volji deklice pa izvedbo stikov izrecno odsvetujem. Dokler pa bo deklica stike zavračala, priporočam zgolj posredne stike z očetom." Pogoj dekličine želje ni izpolnjen. Pavšalno svetovalno mnenje CSD takemu izvedenskemu stališču ne (z)more konkurirati na način, da bi ga preglasilo ali negiralo. Iz sklepa istega sodišča izhaja, da je bilo predlagatelju prepovedano približevanje hčeri. Standard otrokove največje koristi zato ni izpolnjen. Ogroženost otroka ni verjetno izkazana. Bolj kot odsotnost stikov ga ogrožajo poskusi njihove vzpostavitve. V tem primeru, ko je od predlagatelja odtujen, se ga ne spomni, si stikov z njim ne želi in tovrstne želje ne izraža ter stike z njim celo odklanja, navedeno vpliva na njegovo občutljivo duševnost. Verjetnost te ogroženosti je večja od verjetnosti ogroženosti zaradi izostanka stikov (vsaj do pridobitve izvedenskega mnenja). O stiski otroka, ki bi lahko nastopila ob stikih – lahko tudi nepovratno s posttravmatskim stresnim sindromom – se izpodbijani sklep ne izreka. Obveznega procesnega napotila, da je treba strokovno preveriti dekličino željo, ne da bi bila spravljena v stisko, sodišče ne more zaobiti z navedbo, da je predlagatelj zaposlen in ima boljše odnose s CSD. V sklepu ni ugotovljeno, da bi bil otrok v primeru neizdaje začasne odredbe ogrožen.

V ponovljenem postopku se sodišče prvič "argumentirano" sklicuje na stališče CSD, podano že 29. 6. 2021. Kar je pritožnica doslej navedla o konkurenci med izvedenskim mnenjem in svetovalnim mnenjem CSD, še vedno drži. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da je treba postaviti izvedenca klinično-psihološke stroke, a tega sodišče še ni storilo. V sklepu niso navedeni prepričljivi razlogi za neizvedbo dokaza z izvedencem. V nasprotju z izkustveno logiko je, da se je stanje stvari po pridobitvi prvega mnenja toliko spremenilo, da je terjalo izdajo začasne odredbe. Dolgotrajno neizvrševanje stikov v vmesnem obdobju kaže kvečjemu na še večjo otrokovo odtujenost od predlagatelja. Ugotovitev, da je deklica ob koncu pogovora pokimala, da si želi videti očeta, je v nasprotju z zapisom v dopisu CSD z dne 23. 9. 2021. Iz dopisa izhaja kvečjemu to, da je pokimala, da razume način izvrševanja stika. Kaj v resnici pomeni to kimanje in ali si deklica želi stike, pa lahko ugotovi le izvedenec. Strokovno podhranjeno mnenje CSD ne more preglasiti izvedenskega mnenja. Deklica je sedaj starejša in bolj zrela. Poleg tega ne dovolj strokovni delavci CSD ne razumejo, da za varovanje otrokove koristi ni pomembno, kdo je (če je) pri deklici tako čustvovanje povzročil, ampak da tako čustvovanje (odklanjanje očeta) dejansko obstaja. Po mnenju klinične psihologinje bi kakršenkoli oblasten, radikalen poseg v to čustvovanje lahko pri otroku povzročil nepopravljive posledice in je zato stike izrecno odsvetovala.

3Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženca sta starša devetletne deklice. V letu 2016 sta se s sodno poravnavo dogovorila o zaupanju deklice v varstvo in vzgojo materi in o poteku stikov med očetovim prestajanjem zaporne kazni in zatem. Stiki niso zaživeli. Postopek o materinem predlogu za ukinitev stikov je bil zaključen z odločitvijo, da stiki potekajo prek pisem in manjših daril, neposredni stiki pa se ukinejo. Po prestani zaporni kazni je oče vložil predlog za novo ureditev stikov in njihovo začasno ureditev. Prva začasna odredba o ureditvi stikov, ki naj potekajo pod nadzorom strokovnega delavca CSD, je bila v pritožbenem postopku razveljavljena in zadeva vrnjena v nov postopek. V napotkih je pritožbeno sodišče navedlo, naj sodišče prve stopnje pred odločitvijo o očetovem predlogu dopolni dokazno gradivo tako, da bo omogočalo presojo, ali naj se pričnejo izvrševati neposredni stiki med očetom in hčerjo, kdaj oziroma v kakšnih okoliščinah naj se pričnejo izvrševati in na kakšen način, da pri deklici ne bodo povzročili nesprejemljive čustvene stiske in obremenitve. Sodišče prve stopnje je zatem po uradni dolžnosti izdalo novo začasno odredbo z enako vsebino. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo materin ugovor zoper njo.

6Odločitev temelji na ugotovitvah, - da je CSD podal mnenje, da je pred dolgoročno odločitvijo o stikih pomembno izvesti spoznavni proces med očetom in hčerjo, da je primerno, da se ta izvede v okviru stikov pod nadzorom CSD, in da se ti stiki lahko začnejo izvajati pred zaključeno podajo izvedenskega mnenja, - da je po opravljenih pripravah na stike CSD ocenil, da se lahko pričnejo izvajati brez prisotnosti tretje osebe in da se bo deklica v primeru ustreznih spodbud s strani očeta in podpori strokovnih delavcev CSD lahko sprostila in pričela vzpostavljati odnos z očetom, - da so stiki pod nadzorom predvideni prav za primere, ko so bili ti dalj časa prekinjeni in so za graditev odnosa med otrokom in enim od staršev potrebni stiki v varnem, nadzorovanem okolju, - da strokovni delavci CSD pomagajo pri vzpostavitvi stika, bdijo nad njihovim potekom in ga lahko, kadar to terjajo okoliščine (npr. stiska otroka), tudi prekinejo ali predlagajo njihovo odložitev, - da je samo ob stikih mogoče zaznati doživljanje otroka, - da je glede na dolgotrajno prekinitev stikov v zgodnji otroški dobi zelo malo verjetno, da se deklica spominja kakršnihkoli (pozitivnih ali negativnih) izkušenj z očetom, - da mati prenaša svoj strah pred očetom na hčer, deklica sama pa se očeta ne boji in o njem nima samostojne predstave, - da materin zelo intenziven strah korenini v preteklih hudih izkušnjah z dekličinim očetom in se odraža tudi v njenem nezaupanju do CSD, - da je njeno odklanjanje stikov razvidno tudi iz izogibanja pisanjem CSD, - da izvedensko mnenje, podano v prejšnjem postopku, ne pomeni, da je treba voljo deklice za stike ugotavljati z novim izvedenskim mnenjem.

7Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni upoštevalo napotkov pritožbenega sodišča. V izpodbijanem sklepu je izrecno navedlo, da se je osredotočilo na presojo, ali bi bilo s pričetkom izvajanja stikov v tem trenutku deklici naloženo pretežko breme. Tej presoji sledi skrbna in argumentirana ocena pomembnih okoliščin.

8Za pravilnost odločitve ni bistveno, ali se je dejansko stanje od izdaje prvega sklepa z dne 23. 8. 2021 spremenilo. Odločitev o razveljavitvi tega sklepa namreč ne temelji na zaključku, da ugotovljeno dejansko stanje ne utemeljuje začasne odredbe, ampak da je bilo nepopolno ugotovljeno.

9Pritožbene navedbe ne vzbudijo dvoma o pravilnosti stališča, da pred pričetkom vzpostavljanja stikov ni bila neogibno potrebna pridobitev izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je predstavilo okoliščine, v katerih je bilo podano izvedensko mnenje v prejšnjem postopku, in ocenilo del mnenja izvedenke, ki ga izpostavlja pritožba. Z golim vztrajanjem pri svojem stališču, da je pred pričetkom stikov treba pridobiti novo izvedensko mnenje, pritožnica ne more uspeti. Enako velja za neobrazloženo oceno o pavšalnosti mnenja CSD. Tehtnost materinih zadržkov glede stikov, ki so se odražali v njenih navedbah o neskladjih med poročilom CSD o poteku priprav na stik in njihovim dejanskim potekom ter v vztrajanju pri predhodni postavitvi izvedenca, je sodišče preverilo z njenim zaslišanjem. V danih okoliščinah je s tem dobilo dovolj zanesljivo podlago za sprejeto odločitev.

10Pritožbeno stališče, da bolj kot odsotnost stikov deklico ogrožajo poskusi njihove vzpostavitve, ni izkazano. Že v prvem odločanju je bilo zavzeto pravilno stališče, da so stiki otroka z obema staršema pomembni za oblikovanje njegove identitete in zdrave samopodobe, in so mu v korist, če so varni in zanj ne predstavljajo hude čustvene stiske in obremenitve. Pritožnica se strinja z ugotovitvami v izpodbijanem sklepu, da se deklica očeta ne spomni in da med njima ni vezi. Da ne izraža želje po stikih, je prejkone posledica teh okoliščin in materinega doživljanja očeta zaradi preteklih nasilnih ravnanj. Trditvi, da si stikov z očetom ne želi in jih odklanja, pa v pritožbi nista obrazloženi. Zapis v poročilu CSD z dne 23. 9. 2021 resda bolj kaže na to, da je dekličin kimljaj treba pripisati razumevanju pojasnila o načinu izvrševanja stikov in ne strinjanju s stikom z očetom, v nobenem primeru pa ne pomeni, da si deklica stikov ne želi ali jih celo odklanja.

11Pritožba prav tako ni ponudila ničesar oprijemljivega, da bi deklica ob stiku z očetom doživela stisko, ki bi jo nepovratno zaznamovala. Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu ne izhaja, da deklica zavrača stike z očetom, pritožnica pa ne uveljavlja, da katere od pomembnih okoliščin sodišče ne bi ovrednotilo. Enako velja za navedbe o neustreznem ovrednotenju dekličinega čustvovanja. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je bila materi dana možnost, da izpove o tem, kako deklica reagira, ko jo pripravlja na stik z očetom, a tega opisa ni podala. Konkretnih navedb o tem ni niti v pritožbi.

12V zbranih dokazih je tako sodišče imelo dovolj opore za zaključek, da je izvajanje stikov pod nadzorom CSD že ta čas, tj. pred pridobitvijo izvedenskega mnenja o vprašanjih, pomembnih za dolgoročno ureditev stikov, ustrezen način za ugotavljanje, kako bo deklica sprejela očeta. S pridobitvijo samostojne izkušnje o očetu ji bo šele dana možnost, da izrazi svoje želje oziroma da se v postopku ugotovi njena naravnanost. S tem, da bo pridobivanje te izkušnje potekalo v nadzorovanem okolju, je ustrezen pomen dan tudi materini bojazni, da bo deklica na stikih z očetom doživljala nesprejemljivo stisko.

13Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).