VSC Sodba PRp 179/2022

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba v delu glede izrečene sankcije po uradni dolžnosti razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in odločbo o prekršku spremenilo tako, da je postopek o prekršku zaradi trinajstih prekrškov po tretjem odstavku 91. člena ZVOP-1 v zvezi s 5. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1, ki jih je storil s tem, da je kot policist v prostorih Policijske postaje A., z uporabo osebnega gesla, v glavnem računalniku policije, vpogledoval v policijske in druge uradne evidence, do katerih ima policija dostop in v teh evidencah v osebne podatke v nadaljevanju navedenih trinajstih posameznikov, na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo, glede izrečene enotne sankcije pa tako, da je storilcu v skladu z določilom drugega odstavka 27. člena ZP-1 v zvezi z omilitvenimi določili šestega odstavka 26. člena ZP-1 namesto izrečene enotne globe v višini 5.130,00 EUR izreklo enotno globo v višini 3.000,00 EUR, v preostalem delu pa je ZSV vlagatelja zavrnilo (I. točka izreka), odločilo, da na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZP-1 in drugega odstavka 147. člena ZP-1 storilec ne plača stroškov postopka in sodne takse, ker je bilo s sodbo deloma odločeno v storilčevo korist (II. točka izreka) ter da na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 stroški postopka glede ustavljenega dela postopka bremenijo proračun, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje storilec po zagovorniku in pri tem uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter kršitve materialnih določb zakona po 1. in 2. točki 154. člena ZP-1, prav tako pa sodbo izpodbija zaradi odločitve o sankcijah po 4. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in ustavitev postopka o prekršku zoper storilca oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da glede na vsebino pritožbe šteje, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi storilčeve ZSV ter odločitev o sankcijah (točka I/B izreka sodbe).

3V odgovoru na pritožbo prekrškovni organ nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V predmetni zadevi je prekrškovni organ z odločbo o prekršku z dne 17. 9. 2020 storilcu očital kršitev 16. člena ZVOP-1 ter v posledici s tem storitev prekrška po tretjem odstavku 91. člena ZVOP-1, ker je od dne 17. 1. 2019 do dne 8. 3. 2020 vpogledoval v policijske in druge uradne evidence in v teh evidencah v osebne podatke 87. naštetih posameznikov, pri tem pa za takšne vpoglede ni imel podlage v zakonu, saj je osebne podatke navedenih posameznikov, ki so bili zakonito zbrani za namene izvajanja zakonitih nalog policije in druge zakonite namene nadalje obdeloval (priklical in vpogledal) v nasprotju z določenimi in zakonitimi nameni, saj navedenih posameznikov ni obravnaval v nobenem policijskem ali drugem postopku, ki bi ga v okviru opravljanja oziroma izvajanja svojih del in nalog policista vodil ali v njem sodeloval in je zato navedene obdelave njihovih osebnih podatkov opravil brez upravičenega in zakonitega razloga, povezanega z opravljanjem njegovih službenih nalog policista. Kršitelju je za vsak prekršek določil globo 830,00 EUR ter mu v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZP-1 v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 26. člena ZP-1 ob upoštevanju 4. alineje drugega odstavka 17. člena ZP-1 za vse navedene istovrstne prekrške v steku, namesto enotne sankcije (globe), ki v seštevku doseže maksimalen znesek globe 20.000,00 EUR, izrekel enotno sankcijo globo 5.130,00 EUR.

6V ZSV je storilec priznal nezakonitost le 14 vpogledov, v zvezi z ostalimi vpogledi pa je zatrjeval, da so bili opravljeni izključno zaradi izvedbe del in nalog policije, pri tem pa zaradi narave policijskega dela, zlasti dela vodje policijskega okoliša, ki je tudi preventivne in ne le represivne narave, v vseh primerih ne more obstajati pisna dokumentacija, da je bila neka oseba v policijskem postopku, če je bila zgolj preverjena v evidencah policije. Zato je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka ter pri tem med drugim zaslišalo storilca in si pridobilo izpis vpogledov v računalniških evidencah policije v časovnem obdobju od 17. 1. 2019 do 8. 3. 2020.

7Skladno s 16. členom ZVOP-1 se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. V kolikor odgovorna oseba državnega organa zbira osebne podatke za namene, ki niso določeni in zakoniti, ali če jih nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1, se kaznuje z globo od 830 do 2.080 EUR (tretji odstavek v zvezi s 5. točko prvega odstavka 91. člena ZVOP-1).

8Pritožba neutemeljeno vztraja pri trditvah iz ZSV, da je bilo vseh preostalih 60 vpogledov (14 nezakonitih vpogledov storilec priznava) opravljeno pri, oziroma v zvezi z izvajanjem policijskih nalog.

Zavrniti je pritožnikove očitke, da je sodišče prve stopnje nanj nezakonito preneslo dokazno breme v zvezi z očitanim prekrškom. Sodišče prve stopnje je namreč dopolnilo dokazni postopek, opravilo poizvedbo pri PP A., katera je pregledala vse morebitne vpise v pisnih in računalniških evidencah, pojasnila in povezave z razlogi za vpoglede v evidence za policista B. B., ki jih je slednji opravil v obdobju od 17. 1. 2019 do 8. 3. 2020 ter ugotovitve podala v odgovoru z dne 5. 4. 2022. Ker iz navedenega odgovora izhaja, da je v zvezi z opravljanjem nalog policije vpogledal le v osebne podatke 13 posameznikov, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje tudi ustavilo postopek o prekršku, in kar pritožbeno tudi ni problematizirano, za vse ostale vpoglede pa ne obstaja nobena pisna dokumentacija, ki bi izkazovala, da so le ti bili opravljeni v zvezi z izvajanjem nalog policije, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje breme dokazovanja prekrška preneslo na storilca, ko je zaključilo, da je storilec prekrške storil, ker za vpoglede v evidence ne obstaja nobena pisna dokumentacija.

Pri tem je sicer pritrditi trditvam v pritožbi, da lahko policisti pri opravljanju policijskih nalog tudi zbirajo in obdelujejo podatke. To je namreč določeno v 33. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Vendar pa ob tem, ko tako iz dokumentacije v spisu kot izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje (konkretno: odgovor PP A. - izpis vpogledov v računalniških evidencah policije za obdobje od 17. 1. 2019 do 8. 3. 2020; l. št. 104-108 spisa) izhaja, da za preostalih 74 vpogledov ne obstaja nikakršna dokumentacija, da bi navedene osebe kdorkoli obravnaval v katerikoli zadevi, niti ni v zvezi z njimi vpisa v pisne akte (kopija razporeda dela, kopija poročila o opravljenem delu), pritožba neutemeljeno to opravičuje z naravo, taktiko in metodiko policijskega dela.

Ravno zaradi zagotovitve zakonitosti uporabe policijskih pooblastil je namreč v 130. členu ZNPPol določeno, da morajo o vsaki uporabi policijskega pooblastila policisti poročati v poročilu o opravljenem delu, če poročila ne pišejo, pa v pisnem aktu o uporabi policijskega pooblastila ali v uradnem zaznamku. Pisne akte iz prejšnjega odstavka mora policist izdelati najkasneje v 24 urah od takrat, ko je policijsko pooblastilo uporabil. Navedeno določa tudi Direktiva (EU) 2016/680 z dne 27. 4. 2016, na uporabo katere glede varstva pri obdelavi osebnih podatkov posameznikov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanja ali izvrševanja kazenskih sankcij napotuje Uredba (EU) 2016/679 z dne 27. 4. 2016 (t.j. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) v točki 19 preambule. Tako 25. člen Direktive (EU) 2016/680 z dne 27. 4. 2016 ureja vodenje dnevnikov obdelave ter od držav članic zahteva, da določijo, da se vodijo dnevniki, vsaj o naslednjih dejanjih obdelave v avtomatiziranih sistemih obdelave: zbiranje, predelava, vpogled, razkritje, vključno s prenosi, kombiniranje in izbris. Pri tem pa se dnevniki uporabljajo zgolj za preverjanje zakonitosti obdelave, notranje spremljanje, zagotavljanje neoporečnosti in varnosti osebnih podatkov. Enako določa člen 30 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki v tej določbi ureja evidenco dejavnosti obdelave. Tej zahtevi je sledila tudi sprememba zakonske ureditve varstva osebnih podatkov. Dne 27. 12. 2022 objavljen nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki prične veljati in se uporabljati dne 26. 1. 2023, namreč v 22. členu določa vodenje dnevnika obdelave, ki se uporablja za izkazovanje zakonitosti obdelave ter izvajanje notranjega nadzora, izvajanje nadzorov ali drugih zakonsko določenih preverjanj s strani nadzornega organa ali drugih pristojnih organov, zagotavljanje celovitosti in varnosti osebnih podatkov ter za odpravljanje napak v delovanju informacijskega sistema ali obdelavi podatkov.

9Pritožbeno sodišče se glede na navedeno strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je glede na izveden dokazni postopek za 74 posameznikov z gotovostjo ugotovljeno, da je storilec v njihove osebne podatke vpogledal brez opravičenega in zakonitega razloga, povezanega z opravljanjem njegovih službenih nalog policista in zavrača pritožbene trditve, da prekrškovni organ nezakonitosti vpogledov ni dokazal.

10Ob obravnavi pritožbe v delu glede izrečene (enotne) sankcije pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ugotovilo, da se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v tem delu ne da preizkusiti.

V obravnavanem primeru gre za stek prekrškov, saj se storilcu očita storitev več prekrškov. Na podlagi prvega odstavka 27. člena ZP-1 se v primeru, ko je storilec z več dejanji storil več prekrškov, določi najprej sankcija za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje tako izrečene sankcije omililo po določbi šestega odstavka 26. člena ZP-1, pri čemer iz razlogov sodišča prve stopnje (poleg navedbe posebnih olajševalnih okoliščin) izhaja le, da je zaradi omilitve sankcije namesto enotne globe 5.130,00 EUR izreklo enotno globo 3.000,00 EUR. Ker šesti odstavek 26. člena ZP-1 določa, da je globo možno omiliti le do najnižje mere iz 17. člena ZP-1, iz razlogov sodišča prve stopnje pa ne izhaja, kako oziroma koliko je omililo globo v zvezi s posameznimi prekrški, manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih v zvezi z izrečeno omiljeno sankcijo oziroma so ti razlogi nejasni, saj iz njih ni razvidno, ali se omilitev nanaša na posamezne prekrške, kajti iz razlogov izhaja, da se omili enotna sankcija, kar je v nasprotju z določbami čl. 26 in 27 ZP-1

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo glede izrečene sankcije razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti(peti odstavek 163. člena ZP-1).

Pri ponovljenem odločanju naj sodišče prve stopnje pri uporabi omilitvenih določb natančno upošteva tudi povzeto določbo šestega odstavka 26. člena ZP-1 ter v primeru obstoja v tej določbi navedenih posebnih olajševalnih okoliščin omili sankcije, izrečene v zvezi s posameznimi prekrški, nato pa za vse tako določene (in omiljene) sankcije izreče enotno sankcijo skladno z določbo 27. člena ZP-1, ki je ni mogoče omiliti, pri izreku slednje pa je sodišče vezano le na določbe čl. 27 ZP-1.

12V preostalem delu pa je bila pritožba neutemeljena. V odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo v še izpodbijanem delu potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).