VSC Sklep II Kp 19663/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1S pritožbeno izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, na podlagi določbe šestega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se obsojencu izrečena denarna kazen v višini 72 dnevnih zneskov po 25,00 EUR, oziroma 1.800,00 EUR, spremeni v kazen zapora v trajanju 36 dni.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil obsojenčev zagovornik. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne prvemu sodišču v novo odločitev oziroma podrejeno, da jo spremeni tako, da se obsojencu namesto plačila denarne kazni omogoči delo v splošno korist brez nadomestila.

3Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4Pritožba je utemeljena, saj je bilo dejansko stanje v predmetni kazenski zadevi nepopolno ugotovljeno, posledično pa so bile tudi bistveno kršene določbe kazenskega postopka (11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP), saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do odločilnega dejstva.

5Po prvem odstavku 87. člena KZ-1 sodišče denarno kazen v primeru, če se ne da niti prisilno izterjati, izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Prisilna izterjava denarne kazni se opravi v izvršilnem postopku, ki ga sproži sodišče po uradni dolžnosti. V obravnavnem primeru je bil izvršilni postopek zoper obsojenca kot dolžnika pravnomočno ustavljen s sklepom Okrajnega sodišča v Celju z dne 15. 3. 2022, opr. št. 0119 I 18/2022. Kor razlog za ustavitev izvršilnega postopka je navedeno, da je izvršitelj v predmetni izvršilni zadevi na naslovu dolžnika želel opraviti rubež dolžnikovih premičnim, pri čemer je ugotovil, da nima rubljivih predmetov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da dolžnik nima odprtega bančnega računa v Republiki Sloveniji, da ni zaposlen, da ni lastnik motornega vozila, da ni imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, da ni lastnik gospodarskega deleža niti nobenih nepremičnin.

6Iz aktualne pritožbe pa med ostalim izhaja, da je bil 16. 2. 2022 zoper obsojenca začet postopek osebnega stečaja. V dokaz je pritožnik pritožbi priložil dokument o oklicu stečajnega postopka v postopku osebnega stečaja zoper dolžnika A. A. z dne 16. 2. 2022, opr. št. St .../2022. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana B. B. Sodišče druge stopnje v tej zvezi opozarja na določbe 131. in 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerih predstavlja uvedba stečajnega postopka začasno oviro za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.

7Ker je bil postopek osebnega stečaja zoper obdolženca uveden še preden je bil formalno zoper njega ustavljen izvršilni postopek, se postavlja vprašanje ali gre v predmetnem primeru za prekinitev izvršilnega postopka in posledično, ali je sploh mogoče govoriti o tem, da prisilna izterjava denarne kazni zoper obsojenca v izvršilnem postopku ni bila uspešna, ker slednji zaradi prekinitve sploh še ni mogel biti zaključen. Zato se utegne za preuranjenega izkazati zaključek prvega sodišča, da denarne kazni zoper obsojenca ni bilo mogoče niti prisilno izterjati.

8Glede na zgoraj navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev, pri čemer bo moralo upoštevati novo okoliščino, za katero v času izpodbijane presoje še ni vedelo, torej dejstvo uvedbe postopka osebnega stečaja zoper obsojenca z dnem 16. 2. 2022. Sodišče druge stopnje se glede na naravo odločitve, ni opredeljevalo do pritožbenega predloga, da bi se obsojencu namesto plačila denarne kazni omogočilo delo v splošno korist brez nadomestila, kot to dopušča določba četrtega odstavka 87. člena KZ-1.