UPRS Sodba I U 520/2020-47

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano delno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ tožniku naložil, naj takoj ustavi gradnjo nelegalnega objekta na parc. št. ... 2718/25, ki obsega podzemni armiranobetonski objekt, največjih tlorisnih dimenzij cca 10 m x 20 m, globine 4,30 m oziroma 5 m na mestu zajema vode, in nadzemni kontejner iz montažnih panelov, tlorisnih dimenzij 9 m x 2,4 m, višine 2,5 m. Naložil mu je še, naj navedeni objekt na lastne stroške odstrani do 15. 4. 2020, sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo. Izrekel je še prepovedi iz 1. do 5. točke prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona (GZ) ter odločil, da se po vročitvi te odločbe nedovoljen objekt iz 1. točke izreka označi s tablo, da niso nastali posebni stroški postopka in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da prvostopenjski organ vodi inšpekcijski postopek glede objekta z odprto nadstrešnico (objekt A), prizidave k obstoječi nadstrešnici (objekt B) in sprinkler postaje z bazenom (objekt C). Predmet delne odločbe je novo zgrajeni objekt C. Organ navaja, da je nadzemni del tega objekta kontejner iz montažnih panelov, podzemni pa rezervoar za vodo, prostornine 408 m3, in sprinkler strojnica. Na podlagi meril iz Uredbe o razvrščanju objektov (v nadaljevanju Uredba) ugotavlja, da gre za manj zahteven gradbeno inženirski objekt, za katerega je pred gradnjo treba pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik ni pridobil.

3Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo. V obrazložitvi med drugim navaja, da objekt C ne pomeni vzdrževalnih del, saj ne gre zgolj za napravo, temveč za ogromen zajemni podzemni bazen (zalogovnik vode). Četudi bi šlo za vzdrževalna dela, pa so ta dela nezakonita, ker se nanašajo na objekta A in B, ki sta prav tako zgrajena nezakonito, in sicer vsaj del teh objektov.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Postopkovno uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker ga prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil z odločilnimi dejstvi in svojimi pravnimi naziranji ter mu o tem ni omogočil izjave. Drugostopenjskemu organu očita, da ni izvedel predlaganega dokaza z zaslišanjem A. A., niti se do tega dokaznega predloga ni opredelil. Zmotno uporabo materialnega prava in napačno ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje s trditvami, da je objekt C naprava, in sicer avtomatska protipožarna zaščita, ki je del požarnega sistema v objektu A, zato pomeni vzdrževalno delo na objektu A, ki je nujna gradnja v smislu četrtega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Poudarja, da se največje dovoljene mere iz drugega odstavka 8. člena Uredbe ne nanašajo na vzdrževalna dela iz 4. točke Priloge 2 k Uredbi, zato je velikost podzemnega zalogovnika nepomembna.

5Sodišče je tožbo vročilo toženki in Občini ... (v tem upravnem sporu prizadeta stranka). Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise zadeve. Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. Povzema potek postopka pred izdajo izpodbijane odločbe in meni, da se je tožnik v njem seznanil z vsemi relevantnimi dejstvi in o tem tudi imel možnost izjaviti. Trdi tudi tudi, da objekt C ni vzdrževalno delo k objektu A.

6Pri svojih navedbah sta tožnik in prizadeta stranka vztrajali tudi na naroku za glavno obravnavo.

Dokazni sklep

7Sodišče je na naroku za glavno obravnavo izvedlo dokaze z vpogledom v vse listine v upravnem spisu zadeve in v listine sodnega spisa, označene z A2 do A14 in C13 do C20, ki so navedene v zapisniku naroka za glavno obravnavo. Listini, označeni z A15 in A16, to je pravno mnenje dr. B. B. ter sodbo ESČP v zadevi Mirovni inštitut, sodišče skladno s 7., 212. in 213. členom ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 ne šteje za dokaz temveč za navedbe tožeče stranke.

8Dokazne predloge z vpogledom v ostale listine v sodnem spisu je sodišče zavrnilo kot nerelevantne, saj so bili ti predlogi podani v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe in v zvezi s pravnimi sredstvi zoper sklep o zahtevi zoper izdajo začasne odredbe.

9Izvedbo dokaznih predlogov za zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke ter postavitev izvedencev gradbene in kemijske stroke, je sodišče kot nerelevantne zavrnilo, ker so predlagane v zvezi s trditvami o funkciji objekta C v razmerju do objekta A in legalnosti objekta A. Te trditve pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te sodbe, niso relevantne za odločitev v tej zadevi.

K I. točki izreka

10Tožba ni utemeljena.

11Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost inšpekcijske odločbe, s katero je bil tožniku na podlagi 82. člena GZ izrečen ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta, ki obsega podzemni armiranobetonski objekt, največjih tlorisnih dimenzij cca 10 m x 20 m, globine 4,30 m oziroma 5 m na mestu zajema vode, in nadzemni kontejner iz montažnih panelov, tlorisnih dimenzij 9 m x 2,4 m, višine 2,5 m. Ukrep na navedeni podlagi je bil izrečen, ker za gradnjo objekta ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.

12Ugotovljeni gabariti in opis objekta iz izreka izpodbijane odločbe niso sporni, saj jim tožnik ne oporeka. Prav tako ni sporno, da gre v nadzemnem delu objekta za kontejner iz montažnih panelov, v podzemnem delu pa za armiranobetonski zalogovnik vode s prostornino 408 m3 in sprinkler strojnico, ter da je bil ta poseg izveden na mestu kjer je bilo prej in je tudi sedaj (na novo urejeno in asfaltirano) parkirišče, saj tudi tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje. Sporno pa je, ali je navedena gradnja objekt, za katerega je treba po 4. členu GZ pridobiti gradbeno dovoljenje, ali pa gre za vzdrževanje objekta, za katerega gradbeno dovoljenje po 5. členu GZ ni potrebno. Toženka (ki ji pritrjuje prizadeta stranka) meni, da gre za manj zahteven gradbeno inženirski objekt. Tožnik temu nasprotuje z navedbami, da gre za vzdrževalno delo na drugem objektu (objektu A), in sicer za napravo, namenjeno zagotavljanju protipožarni varnosti objekta A. Sporna je torej pravna kvalifikacija navedenega posega v prostor glede na določbe GZ in Uredbe.

13Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta (25. točka prvega odstavka 3. člena GZ). Gradbeni inženirski objekt je objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg; in sicer so to objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge, letališke steze, mostovi, viadukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski gradbeni kompleksi, športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti (5. točka prvega odstavka 3. člena GZ). Vzdrževanje objekta pa so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji (41. točka prvega odstavka 3. člena GZ).

14Iz navedene opredelitve vzdrževalnih del izhaja, da so to dela na objektu oziroma v zvezi z njim. Dela, ki izpolnjujejo pogoje za novogradnjo¹ oziroma katerih rezultat je novogradnja, že pojmovno ne morejo biti vzdrževalna dela, in sicer ne glede na svojo namen oziroma funkcijo v razmerju do drugega objekta. Drugačna razlaga, po kateri bi se za vzdrževalno delo štela tudi novogradnja, katerega funkcija je ohranjanje uporabnosti in vrednosti drugega objekta ali izboljšava drugega objekta, ki upošteva napredek tehnike, bi pomenila obid kogentnih zakonskih določb, po katerih je za novogradnjo (razen če gre za enostaven objekt) treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

15Postavitev sprinkler postaje s podzemnim zalogovnikom vode, ki je vgrajen pod parkiriščem, pojmovno ne more biti drugega kot nov objekt. Ta objekt je namreč narejen iz gradbenih materialov (podzemni zalogovnik je iz armiranega betona) in za njegovo gradnjo so bila nedvomno potrebna gradbena dela (vkop zalogovnika pod parkiriščem). Glede na dimenzije tega objekta (podzemni del objekta ima tlorisne dimenzije cca 10 m x 20 m ter globino 4,30 m oziroma 5 m na mestu zajema vode) pa očitno ne gre za enostaven objekt iz 8. člena Uredbe, zato njegova gradnja brez gradbenega dovoljenja ni dopustna.

16Ker je torej sprinkler postaja s podzemnim zalogovnikom vode sama zase objekt (objekt C), ne pomeni vzdrževanja objekta A. Za to presojo (kot že pojasnjeno) ni pomembno, da je objekt C namenjen protipožarni varnosti objekta A. Zgolj zato, ker ima tako funkcijo, namreč ne zgubi narave objekta. Njegova gradnja zato ni namestitev naprave v smislu 4. točke Priloge 2 k Uredbi, temveč gradnja objekta. Tožnik se zato neutemeljeno sklicuje na navedeno točko Priloge 2 k Uredbi. Iz te določbe niti ne izhaja, da bi se za vzdrževalno delo lahko štela gradnja objekta, ki ima funkcijo naprave. Poleg tega pa (kot že pojasnjeno) za tako vsebino določbe v podzakonskem aktu (ki jo smiselno zatrjuje tožnik) tudi ni podlage v zakonu. Ker po povedanem že pojmovno ne gre za vzdrževanje in zato ne pride v poštev uporaba 9. člena Uredbe, tudi ni pomembno, da določba drugega odstavka 9. člena Uredbe² ne zajema tudi 4. točke Priloge 2 k Uredbi.

17Za odločitev o zakonitosti izpodbijane odločbe je torej bistveno, da je objekt C, to je sprinkler postaja s podzemnim zalogovnikom vode, objekt, za katerega je treba pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, tožnik pa tega dovoljenja ni pridobil. Ker po povedanem za odločitev ni pomembno, da je objekt C namenjen protipožarni zaščiti objekta A, za odločitev tudi ni pomembno, ali je objekt A legalen. Sodišče zato ni presojalo tožbenih navedb, ki jih tožnik podaja v zvezi s tem, niti ni izvajalo v zvezi s tem predlaganih dokazov.

18Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da je podana bistvena kršitev pravil postopka zaradi kršitve pravice do izjave, ker ga prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil z odločilnimi dejstvi in pravnimi naziranji ter mu o tem ni omogočil izjave.

19Iz 9. člena, prvega odstavka 138. člena ter tretjega in četrtega odstavka 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izhaja, da je treba v upravnem postopku pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da se z njimi seznanijo in o njih izjavijo. Navedeno pomeni, da je upravni organ pred izdaj odločbe dolžan stranko seznaniti s tem, kakšno je njegovo pravno naziranje in katera dejstva zato šteje za odločilna. Na kakšen način to stori, pa je odvisno narave postopka (ali gre za predlagalni postopek ali postopek po uradni dolžnosti) in od konkretnih okoliščin posameznega primera.

20Za presojo navedenega ugovora v obravnavanem primeru je bistveno, da je izpodbijana delna odločba izdana v ponovljenem postopku, potem ko je 3. 9. 2019 drugostopenjski organ odpravil odločbo prvostopenjskega organa z dne 5. 8. 2019, s katero je ta odločil o nelegalnosti gradnje objektov A, B in C in tožniku naložil ustavitev gradnje in odstranitev teh objektov. V odločbi z dne 3. 9. 2019 je drugostopenjski organ na straneh 21 in 22 navedel, da je objekt C (torej objekt, ki je predmet izpodbijane odločbe) nov gradbeno inženirski objekt, za katerega je treba predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje, saj ne izpolnjuje pogojev za izjemni objekt iz četrtega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), niti ni enostaven objekt iz prvega odstavka 3. a člena ZGO-1.

21Navedena odločba drugostopenjskega organa je bila tožniku vročena pred izdajo izpodbijane odločbe, tožnik pa je po njenem prejemu 4. 10. 2019 (to je pred izdajo izpodbijane odločbe) tudi vložil pripravljalno vlogo, v kateri je izrazil nestrinjanje z materialnopravnim stališčem drugostopenjskega organa in z ugotovljenim dejanskim stanjem, pri čemer pa iz njegovih navedb v tej vlogi (in tudi sicer v upravnem postopku na obeh stopnjah, niti iz tožbe) ne izhaja, da bi bili sporni ugotovljeni gabariti, opis in lega objekta C (te je toženka ugotovila na podlagi tožnikovih navedb v postopku). Ker torej glede objekta C dodaten ugotovitveni postopek ni bil potreben, pravno naziranje glede tega objekta v drugostopenjski odločbi z dne 3. 9. 2019 (da gre za nov objekt, za katerega je pred gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje) pa je bilo jasno, prvostopenjskemu organu ni bilo treba pred izdajo izpodbijane delne odločbe tožnika posebej seznaniti s pravno odločilnimi dejstvi ter ga pozvati, naj se o tem izjavi, niti ga ni bilo treba posebej seznaniti s tem, da bo sledil pravnemu naziranju drugostopenjskega organa.

22Tožnik ne more uspeti niti z očitkom, da se drugostopenjski organ v odločbi, s katero je presojal pritožbo zoper izpodbijano delno odločbo, ni izrekel o v pritožbi predlaganem dokaznem predlogu za zaslišanje tožnikovega zakonitega zastopnika. Iz pritožbe (in tožnikovih navedb na glavni obravnavi) izhaja, da je bil ta dokaz predlagan v zvezi s tožbenimi navedbami o funkciji objekta C v razmerju do objekta A, to je, da gre za napravo, ki je namenjena protipožarni zaščiti objekta A. Funkcija objekta, kot je že bilo pojasnjeno, pa ni pravno relevantna okoliščina za odločitev v tej zadevi (zaradi česar tudi sodišče ni izvedlo tega dokaza, predlaganega v tožbi). Drugostopenjski organ se do tega dokaznega predloga res ni izrecno opredelil, se je pa do njega opredelil posredno s tem, ko je zavzel stališče, da je obravnavani poseg v prostor objekt, kar glede na navedeno pomeni, da je ta dokazni predlog, ki se nanaša na funkcijo objekta, očitno nerelevanten.

23Drugostopenjski organ v odločbi sicer zgolj hipotetično navaja tudi, da bi bila izpodbijana odločba zakonita tudi, če bi „dopuščali možnost“, da se objekt C šteje za vzdrževalno delo na objektu A in B, saj bi morala biti v takem primeru za zakonitost objekta C tudi ta dva objekta zgrajena zakonito. Vendar pa to nedvomno ni stališče, na katerega bi bila oprta izpodbijana prvostopenjska odločba, niti očitno ni nosilno stališče drugostopenjske odločbe, zato dejstvo, da se drugostopenjski organ ni izrecno opredelil do dokaznega predloga za zaslišanje stranke ne vpliva na zakonitost izpodbijane prvostopenjske odločbe.

24Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

25Odločitev o stroških postopka, ki jih priglaša tožnik temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

26Ta odločitev vključuje tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov postopka prizadeti stranki. Ker ZUS-1 nima posebnih določb glede vprašanja povrnitve stroškov prizadetih strank, je glede tega treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (ZPP), zlasti 154. in 155. člen. Prizadeta stranka je v postopku uveljavljala, naj sodišče tožbo zavrne, kar pomeni, da je s svojim zahtevkom uspela, vendar pa je sodišče presodilo, da s svojimi navedbami ni z ničemer prispevala k rešitvi zadeve. Zato je ocenilo, da priglašeni stroški niso bili potrebni.

¹ Novogradnja je gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava (23. točka prvega odstavka 3. člena GZ). Novo zgrajen objekt je objekt, ki je popolnoma zgrajen na novo in prej ni obstajal (24. točka prvega odstavka 3. člena GZ), prizidava pa je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri (33. točka prvega odstavka 3. člena GZ).
² Po tej določbi se vzdrževalna dela iz 5. točke priloge 2 te uredbe štejejo za vzdrževalna dela, če ne presegajo meril iz prejšnjega člena.