UPRS Sodba I U 1635/2021-7

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. I U 104/2020-15 z dne 9. 7. 2021.

2V obrazložitvi se sklicuje na določbe prvega odstavka 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, kdo so upravičenci po tem zakonu. Ugotavlja, da iz javnih evidenc ne izhaja, da bi bil tožnik vpisan v evidenco kot društvo v javnem interesu, niti ni tožnik v odgovoru na poziv izjavil, da deluje kot društvo v javnem interesu in o tem predložil dokazil.

3Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri uveljavlja, da je izpodbijana odločba napačno obrazložena. Navaja, da do brezplačne pravne pomoči niso upravičena samo društva v javnem interesu, temveč vse stranke, ki so insolventne, in tiste, katerim bi plačilo sodne takse ogrozilo njihovo poslovanje ali preživljanje. Meni, da plačilo sodne takse ne sme postati instrument oviranja uresničevanja pravic strank, v zvezi čemer se sklicuje na sodno prakso Ustavnega sodišča. Trdi, da ne obratuje ravno zaradi protipravnega ravnanja državnega organa (države), ki ga sodišče spodbuja. Navaja še, da je sodišče odvisno od države ter da sta pravna država in vladavina prava utopija. Meni, da so izpolnjeni zakonski pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči, in sodišču predlaga, naj ga oprosti sodne takse in izpodbijano odločbo odpravi.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

5Sodišče je 25. 11. 2021 sprejelo sklep I U 1635/2021, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

6Tožba ni utemeljena.

7V tej zadevi je bila tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena, ker kot društvo, ki nima statusa društva v javnem interesu, ni upravičenec po tem zakonu.

8Kdo so upravičenci do brezplačne pravne pomoči, določa 10. člen ZBPP. Po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP so upravičenci po tem zakonu tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene.

9Da tožnik nima statusa društva v javnem interesu, je toženka ugotovila na podlagi vpogleda v javno evidenco nevladnih organizacij in ob upoštevanju, da tožnik ni odgovoril na njen poziv, naj se izjavi o tem dejstvu, niti ni predložil dokazil o statusu društva v javnem interesu.

10Toženkini ugotovitvi, da nima statusa iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, tožnik ne ugovarja, meni pa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene vse insolventne stranke in tiste, katerim bi plačilo sodne takse ogrozilo njihovo poslovanje ali preživljanje.

11Tožnik zmotno meni, da je brezplačna pravna pomoč namenjena vsem osebam z insolventnim premoženjskim stanjem. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen brezplačne pravnem pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Iz tega besedila izhaja, da je torej ta zakonska ugodnost namenjena predvsem fizičnim osebam, saj zakon govori o socialnem položaju ter preživljanju. Poleg njih pa so po določbah 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP upravičenci lahko še nevladne organizacije in združenja, torej tudi društva, ki imajo z vpisom v javni register formaliziran status društva v javnem interesu, in sicer le za spore v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu, za katero so ustanovljene. Drugim pravnim osebam, med katere spada tudi tožnik, je brezplačno pravno pomoč mogoče odobriti samo ob pogojih iz 5. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP. Ta določa, da so upravičenci po tem zakonu lahko tudi druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje RS, določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča (I Up 1059/2005 in X Ips 301/2014), takšna ureditev ni v nasprotju z ustavo, saj Ustava RS ne zagotavlja enakosti pravic fizičnih in pravnih oseb. Položaj društev, ki opravljajo dejavnost v javno korist, in društev, ki take dejavnosti ne opravljajo, pa prav tako ni primerljiv, zato po presoji sodišča ne gre za neenako obravnavanje enakih položajev.

12Tožbeno sklicevanje na stališča Ustavnega sodišča je pavšalno, saj tožnik ne navaja odločb Ustavnega sodišča, v katerih bi to sodišče drugače presodilo navedeno zakonsko ureditev. Poleg tega se te tožnikove navedbe nanašajo na plačilo sodne takse, ki jo vključno s pravili za oprostitev plačila sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ne pa ZBPP.

13Ker so torej do brezplačne pravne pomoči po ZBPP lahko upravičena le društva, ki delujejo v javnem interesu in so kot take vpisana v ustrezen register, tožnik pa takšnega statusa nima, tožba ni utemeljena.

14Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

15Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj pravno odločilno dejansko stanje, na katerega je toženka oprla svojo odločitev, to je, da tožnik nima statusa društva v javnem interesu, ni bilo sporno.