UPRS Sodba I U 401/2020-36

I. Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 35220-885/915/2019 (3110) z dne 16. 1. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 580 točk in se s tem uvršča na .... mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2. Ugotavlja še, da bodo stanovanja zagotovljena tistim osebam na listi A2, ki so dosegle 590 točk, vsem tistim z manjšim številom točk, pa stanovanje ne bo dodeljeno.

2Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. V obrazložitvi glede spornega točkovanja po postavki „12.1. udeleženec je žrtev nasilja v družini“ navaja, da tožnica kljub pozivu na dopolnitev ni predložila predpisanega dokazila, to je strokovnega mnenja organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot izhaja iz tam navedene spletne strani. Trdi, da je tožnica predložila potrdilo organizacije, ki teh pogojev ne izpolnjuje.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri vztraja, da ima Zveza prijateljev mladine Ljubljana Polje, ki ji je izdala potrdilo, verificiran socialnovarstveni program s strani Socialne zbornice Slovenije. Trdi, da ji je ta organizacija pomagala v letih 2016 in 2017 ter ji dajala psihosocialno pomoč zaradi nasilja v družini. Pri trditvi, da je predložila potrdilo ustrezne organizacije, vztraja tudi v pripravljalnih vlogah, v katerih uveljavlja tudi kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

4Toženka v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah vztraja pri izpodbijani odločbi in poudarja, da je bistveno, da organizacija, ki je tožnici izdala potrdilo, nima verificiranega socialnovarstvenega programa na področju nasilja v družini.

5Na naroku za glavno obravnavo sta stranki vztrajali pri svojih navedbah in jih dodatno pojasnjevali.

Odločanje po sodnici posameznici

6Sodišče je 20. 1. 2022 na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

Dokazni sklep

7Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnem spisu zadeve ter v naslednje listine sodnega spisa: odločbo št. 3523-43/2020-2 z dne 27. 2. 2020, odločbo št. 35220-885/915/2019 (3110) z dne 16. 1. 2020, izpis iz spletne strani zpmmoste.net: Volja vselej najde pot, potrdilo o strokovni obravnavi v primeru nasilja v družini z dne 10. 5. 2019, izjavo prosilca o morebitnih drugih neobdavčljivih dohodkih, dopis tožeče stranke županu MOL z dne 9. 3. 2020, besedilo 18. Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem - 18. Javni razpis, kopijo upravnega spisa, izpis iz spletne strani http://mddsz.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/socialnovarstveni_program..., sklep št. 4102-9/2019-46 z dne 27. 1. 2017, izpisi iz spletne strani https://www.irssv.si/indeks.php/programi-socialnega-varstva#programi-za-preprečevanje-nasilja, https://www.irssv.si/indeks.php/component/content/article/329-materinskidomovi, https://www.irssv.si/indeks.php/component/content/article/328-varne-hiše-zatočišla-in-drugi-programi-na-področju-preprečevanja-nasilja, https://www.irssv.si/indeks.php/component/content/article/576-programi-telefonskega-svetovanja, http://www.irssv.si/indeks.php/programi-socialnega-varstva/26/programi-socialnega-varstva/322-programi-za-obravnavo-za-zrtev-nasilja, http://www.irssv.si/indeks.php/programi-socialnega-varstva/26/programi-socialnega-varstva/322-programi-za-povzročitelje-nasilja, http://www.irssv.si/indeks.php/programi-socialnega-varstva/26/programi-socialnega-varstva/315-preventivni-programi in preglednica javnih socialno varstvenih programov.

8Dokazne predloge za vpogled v ostale listine sodnega spisa, ki sta jih stranki predlagali po vložitvi tožbe in odgovora na tožbo, ter na naroku predlagane dokaze z zaslišanjem prič je sodišče kot prepozne zavrnilo na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa rok za vložitev tožbe. Tožba v upravnem sporu je sodno varstvo pravic in pravnih koristi pravnih subjektov zoper odločitve državnih organov, zato je za njeno vložitev v 28. členu ZUS-1 predpisan prekluziven rok. Po poteku tega roka zato tožbe ni več mogoče širiti z navajanjem dejstev in dokazov, ki niso bili navedeni že v pravočasni tožbi, niti tekom upravnega postopka. Iz enakega razloga je toženka z navajanjem dejstev in dokazov prekludirana s potekom roka za odgovor na tožbo.

K I. točki izreka

9Tožba je utemeljena.

10Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o tožničini vlogi na 18. Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanja v najem, s katero je toženka tožničino vlogo ocenila s 580 točkami, kar pa glede na pogoje razpisa ne zadostuje za dodelitev stanovanja, saj bi tožnica za to morala doseči najmanj 590 točk.

11Med strankama je sporna ocena tožničine vloge po postavki „12.1. udeleženec je žrtev nasilja v družini“¹.

12Javni razpis med prednostnimi kategorijami prosilcev, ki se jim pri ocenjevanju za tak status dodeli določeno število dodatnih točk, v 3.1. točki (Splošne prednostne kategorije prosilcev) določa tudi žrtve nasilja v družini, za kar ima podlago v sedmem odstavku 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) in drugem odstavku 6. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik).

13Razpisni pogoji posebej ne opredeljujejo, za katere osebe se šteje, da spadajo v prednostno kategorijo žrtve nasilja v družini. Iz določb o točkovanju (poglavje 3.3. Javnega razpisa) izhaja, da gre za osebe, ki so bile žrtve nasilja v obdobju treh let pred razpisom. V 19. točki poglavja o listinskih dokazih za uveljavljanje točkovanja po posameznih kriterijih (poglavje 6.4. Javnega razpisa) pa je določeno, da je dokazilo o nasilju v družini „strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot izhaja iz objave na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/socialnovarstveni_programi/varne_hise/ (primeroma: Centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča – varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju. Potrdilo mora biti izdano na veljavnem obrazcu, ki ga je izdala Socialna zbornica Slovenije“.

14Med strankama ni sporno, da je tožnica točkovanje po kriteriju nasilja v družini uveljavljala na predpisanem obrazcu iz navedene določbe Javnega razpisa. Prav tako med njima ni sporno, da je obrazec izpolnila Zveza prijateljev mladine - Moste Polje, ki ima verificiran program, vključen v javno mrežo socialnovarstvenih programov. Toženka namreč sama navaja in dokazuje, da ima ta organizacija verificiran program Volja vselej najde pot, in sicer na področju odpravljanja socialnih stisk in socialnega vključevanja ranljivih skupin prebivalstva. Med strankam pa je sporno, ali bi je ustrezno dokazilo po 19. točki 6.4. poglavja Javnega razpisa zgolj potrdilo take organizacije, ki ima verificiran program prav na področju nasilja v družini.

15Med strankama je torej sporno, kako je mogoče razlagati besedilo navedene določbe Javnega razpisa. Povedano drugače: sporno je, ali je navedeno besedilo točke 19. točke 6.4. poglavja Javnega razpisa tako jasno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot ga razlaga toženka, to je, da je predpisano dokazilo potrdilo organizacije z verificiranim programom na področju nasilja v družini, ali pa dopušča tudi pravno razlago s takšno vsebino, kot bi ga tej normi želela dati tožnica, to je, da med predpisana dokazila spadajo tudi potrdila drugih organizaciji, ki imajo s strani Socialne zbornice verificiran program, vključen v javno mrežo socialnovarstvenih programov.

16Po presoji sodišča je pogoj iz navedene določbe Javnega razpisa najmanj nejasen. Iz besedila namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se kot dokazilo šteje le potrdilo organizacije z verificiranim programom na področju nasilja v družini ali pa gre za potrdilo katerekoli organizacije, ki ima verificiran program, vključen v javno mrežo socialnovarstvenih programov, in ki je žrtvi nudila psihosocialno pomoč ob nasilju v družini. Besedilo razpisa namreč nima opredelitve vsebine verificiranega programa, ki ga mora imeti organizacija, ki izdaja potrdilo, saj v njem ni izrecno zapisano, da ga lahko izda le organizacija z verificiranim programom na področju nasilja v družini, pa tega ni storil.

17Besedilo je oblikovano tako, da je najprej kot pogoj zapisano, da potrdilo izda organizacija, „katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov“, nato pa se besedilo nadaljuje z navedbo spletne strani in primeroma naštetimi organizacijami ter nato z navedbo „ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč“.

18Iz izpisa spletnih strani z naslovom: „http://www.mddsz.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/socialnovarstveni_program...“, ki ga je toženka kot izpis v Javnem razpisu navedene spletne strani priložila odgovoru na tožbo, sicer izhaja, da gre za organizacije z verificiranim programom na področju nasilja v družini, vendar pa besedilo določbe po presoji sodišča kljub temu ostaja nejasno. Napotitev na spletne strani z besedilom „kot izhaja iz objave na spletni strani“ je namreč prav tako nejasna. Če je pripravljavec besedila (toženka) s tem želel povedati, da je to seznam tistih organizacij s socialnovarstvenim programom, ki lahko izdajo strokovno mnenje oziroma potrdilo na predpisanem obrazcu, bi to moral tako tudi zapisati.

19Zaradi vrinjenega besedila (citiranja spletnih strani) sodišče tudi ne more nedvoumno razbrati, ali sta opredelitvi „katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov“ in „ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč“ v prirednem ali podrednem razmerju. Le če sta ti dve opredelitvi v podrednem razmerju, bi bilo mogoče besedilo razumeti tako, da potrdilo izda organizacija z verificiranim programom na področju nudenja pomoči žrtvam nasilja v družini. Če pa gre za priredno razmerje med pogojema - in na to po presoji sodišča kaže obravnavano besedilo -, pa določbe ni mogoče razumeti drugače kot, da potrdilo izda katerakoli organizacija z verificiranim programom, vključenim v javno mrežo socialnovarstvenih programov, ki je dejansko nudila psihosocialno pomoč. Kaj drugega ne izhaja niti iz formaliziranega obrazca vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ki ga je prav tako pripravila toženka. Tam je v 12. točki (žrtve nasilja v družini) zapisano: „Prosilec predloži strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov in ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju, primeroma: centri za socialno delo, materinski domovi, zatočišča – varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.“ Tudi iz tega besedila ni mogoče nedvoumno razbrati, da potrdilo lahko izda le organizacija, ki ima verificiran program na specialnem področju nudenja pomoči ob nasilju v družini.

20Nejasno določbo je v Javni razpis zapisala toženka, zato jo je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnice. Če bi toženka kot dokazilo o nasilju v družini želela določiti, da mora vlagatelj predložiti potrdilo organizacije, ki ima s strani Socialne zbornice verificiran program na področju nudenja pomoči žrtvam nasilja v družini, bi morala to tudi jasno in nedvoumno zapisati.

21Ker gre torej glede na povedano za nejasno določbo Javnega razpisa, je ni mogoče razlagati v tožničino škodo.² Glede na navedeno je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava presodilo, da je tožba utemeljena, zato je (ne da bi se opredeljevalo do ostalih tožbenih navedb) izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ nejasno določbo 19. točke 6.4. poglavja Javnega razpisa razlagati v korist tožnice in na podlagi predloženega potrdila, ponovno presoditi, ali je tožnica izpolnila pogoj za priznanje točk po postavki za žrtve nasilja v družini.

22Sodišče še dodaja, da ni sledilo primarnemu tožbenemu predlogu, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odloči o stvari. Skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 namreč lahko samo odloči o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če bi odprava upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo ter v primeru, če pristojni organ izda, potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči sodišča, ki se nanašajo na postopek. V obravnavani zadevi po presoji sodišča niso izpolnjeni navedeni razlogi iz 65. člena ZUS-1, saj odločitve v sporu polne jurisdicije ne omogoča že narava spora. Sodišče je že večkrat pojasnilo, da so postopki javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev specifičen tip upravnega spora, saj odločanje na podlagi javnega razpisa nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, temveč gre za odločanje o „drugi javnopravni stvari“, sodišče pa je pri odločanju v teh sporih zadržano.³ Poleg tega je sestavni del odločitve tudi tožničin položaj na prednostni listi, podatki spisa pa za odločitev o tem v sporu polne jurisdikcije ne dajejo zanesljive podlage.

K II. točki izreka

23Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnico v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 385 evrov, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 evrov. Stroške ji je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Gre za številko in oznako postavke iz formalizirane vloge (obrazca) za sodelovanje na razpisu.
² Prim. sodbo tega sodišča I U 1069/2018.
³ Prim. sodbo tega sodišča I U 508/2016.