VSM Sklep III Cp 139/2023

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v točkah I., II., III. in IV. spremeni tako, da glasi:

„Zavrne se predlog za izdajo začasne odredbe z dne 29. 11. 2022, ki glasi:

1. Sodna poravnava sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. II N 176/2022 z dne 11. 7. 2022 se spremeni tako, da se stiki med očetom in mld. A. A. začasno izvajajo tako:

- da potekajo od izdaje začasne odredbe naprej enkrat tedensko v trajanju do ene ure in sicer vsako sredo od 15.30 do 16.30 na Centru za socialno delo enota B. pod nadzorom strokovnega delavca CSD, oziroma potekajo v drugem ustreznem terminu, usklajenim med CSD in staršema. V primeru bolezni mld. otroka, kar mora upnica strokovnemu sodelavcu CSD pravočasno sporočiti, se odpadli stik po predhodnem dogovoru s CSD glede prostega termina, nadomesti.

2. V primeru, da dolžnik ne bo ravnal tako, kot je določeno v sklepu o začasni odredbi, se mu izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR v dobro prehodnega računa pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

3. Ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži izvršitve tega sklepa.

4. Dolžnik je dolžan upnici povrniti stroške tega postopka v roku 15 dni od prejema začasne odredbe, dotlej brezobrestno, po poteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.„

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je predlagateljica - mati vložila dne 29. 11. 2022, in sicer tako, da se začasno spremenijo stiki nasprotnega udeleženca - očeta z mladoletno hčerko, ki so bili določeni s sodno poravnavo II N 176/2022 z dne 11. 7. 2022, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Mariboru, in sicer začasno tako, da potekajo pod nadzorom CSD vsako sredo od 15.30 do 16.30 ure v prostorih CSD, za primer kršitve začasne odredbe izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR (točka II. izreka), upnici naložilo, da mora v 7 dneh predlagati uvedbo rednega postopka glede stikov (točka III. izreka), odločilo glede časovne veljavnosti začasne odredbe (točka IV. izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (točka VI. izreka). Pod točko V je predlog za izdajo začasne odredbe delno zavrglo.

2Nasprotni udeleženec - oče je vložil pritožbo, s katero izpodbija vse povzete točke začasne odredbe, razen točke V, kjer je bila odredba delno zavržena. V nadaljevanju se povzema obsežna pritožba katere bistvo je, da je sodišče sledilo poročilu psihoterapevtke C. C. ter zgolj na podlagi tega poročila ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Nadalje smiselno očita kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker mu je sodišče odvzelo pravico do zaslišanja, in ker ni zaslišalo predlagane priče. Očita, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, ko je izpostavil številne že pravnomočne sklepe, kjer je bil zaključek, da kot oče hčerki ni povzročil telesnih poškodb. Posebej izpostavlja izpovedbo predlagateljice v zadevi V N 739/2022 z dne 18. 10. 2022, ko je izpovedala, da je hčerka večkrat padla tudi pri njej in dobila modrice. Izpostavlja, da poročilo, na katero se je oprlo sodišče, ni izdelala psihologinja niti psihiatrinja, da je bila slednja plačana s strani predlagateljice, ker da ga je v odgovoru na predlog odločno zavrnil. Glede počutja mladoletne hčerke je predlagal zaslišanje več prič, ki bi lahko potrdile, da se je hčerka na stiku pri očetu dobro počutila, da je imela celo željo, da se stik podaljša. V nadaljevanju povzema dogajanje v času izvajanja zadnjih stikov ter nato dogajanje po 7. 9. 2022. Očita, da sodišče ni pribavilo zgoraj predlaganih spisov, zlasti ne tožilskega spisa. Nadalje povzema ugotovitve CSD kot strokovnjakov, ki kažejo, da dolžnik do mladoletne hčerke nikoli ni bil ne psihično ne fizično nasilen. Izpostavlja mnenje CSD B. z dne 8. 4. 2022. Odločno zanika kakršnokoli nasilje nad mladoletnim otrokom. Izpostavlja sodne postopke in poudarja, da je z materjo 11. 7. 2022 v postopku II N 176/2022 sklenil sodno poravnavo v kateri so se stiki v celoti določili kot je on predlagal. Utemeljeno meni, da mu mati želi preprečiti stike s hčerko in ga psihično uničiti, saj v vseh dosedanjih postopkih tega ni dosegla. Izpostavlja, da mati grdo govori o njem vpričo mladoletne hčerke in v starosti 4 let otrok začne ponavljati, kar sliši od staršev. To se je najbrž zgodilo tudi pri A. A. in je v vrtcu kdaj rekla, da jo ata tepe. Izpostavlja, da je bila dne 10. 11. 2022 zavržena ovadba predlagateljice zoper njega zaradi domnevnega nasilja nad mladoletno hčerko. Da bi bil oče nasilen do mladoletne hčerke ni ugotovila nobena pristojna služba, ki se ukvarja z nasiljem v družini, ne CSD, ki je bil prisoten na treh stikih v mesecu juniju 2022, ne vrtec, ki ga obiskuje mladoletna A. A. Vrtec ni poročal o modrici pod očesom, ki naj bi jo povzročil na stiku 7. 9.2022. Fotografija domnevne modrice ne izkazuje nobene vidne poškodbe, še manj otekline, o kateri je izpovedala mati v postopku V N 739/2022. Sodišče prve stopnje se z dejanskim stanjem, ki ga v pritožbi izpostavlja ni ukvarjalo.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in v zvezi s 6., 7., 42. in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni ter opravi uradni pritožbeni preizkus.

5Udeleženca sta starša deklice A. A., ki bo v septembru stara 5 let. Stiki med hčerko in očetom so bili dogovorjeni s sodno poravnavo dne 11. 7. 2022 in so se do 7. 9. 2022 izvajali. Po vrnitvi s stika dne 7. 9. 2022 pa se je hčerka, po trditvah matere, vrnila z oteklino pod očesom, ki se je razvila v modrico in od takrat dalje mati stikov očeta s hčerko več ne omogoča, dne 29. 11. 2022 pa je vložila obravnavani predlog za izdajo začasne odredbe, da se stiki z očetom določijo enkrat tedensko pod nadzorom CSD. Sodišče prve stopnje je potem, ko je prejelo odgovor nasprotnega udeleženca ter mnenje CSD, predlogu matere za izdajo začasne odredbe ugodilo. V obrazložitvi je izpostavilo, da je pregledalo gradivo več dosedanjih postopkov, ki so med staršema potekali glede določitve stikov zaradi očitkov matere, da je oče do hčerke fizično nasilen ter zaključilo, da v nobenem od že vodenih postopkov materini očitki niso dobili prepričljive potrditve. Kot ključen dokaz na podlagi katerega pa je ugotovilo verjeten obstoj ogroženosti otroka, je navedlo Poročilo C. C. z dne 10. 11. 2022 ter vsebino tega dokaza v točki 8 povzelo.

6Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Načeloma pravica do stikov otroka z obema staršema, torej tudi med otrokom in nerezidenčnim roditeljem, ne sme biti omejena, če za to ni posebnih razlogov. Ti so le ogroženost otroka, kar pa mora tisti od staršev, ki to predlaga določno in nedvoumno izkazati, sodišče, ki takemu predlogu ugodi, pa navesti jasne in konkretne razloge o verjetnem obstoju ogroženosti otroka.

7Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje pritožbeni graji, da razlogi izpodbijanega sklepa ne ustrezajo zahtevanemu standardu obrazloženosti sodne odločbe, kot tudi ne, da je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeni preizkus pokaže, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je presodilo, da v postopku ugotovljena dejstva omogočajo zaključek o verjetni ogroženosti mladoletne hčerke nepravdnih strank zaradi zatrjevanega fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca - očeta.

8Listinski dokazi, ki jih je vpogledalo in se do njih opredelilo tudi sodišče prve stopnje (točka 7 obrazložitve), potrjujejo trditve pritožbe, da pristojne strokovne službe že daljši čas spremljajo in obravnavajo odnose med nasprotnim udeležencem in hčerko in sicer zaradi številnih prijav in očitkov predlagateljice o fizičnem kaznovanju in sicer se je predlagateljica v januarju 2020 obrnila na CSD z navedbami o domnevnem fizičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad mladoletno hčerko. Naslednjič se je predlagateljica na CSD obrnila v oktobru 2020, nato v februarju 2021 ter v juniju 2021. Septembra 2021 je CSD obvestila, da ji je hčerka povedala, da jih je pri očetu „dobila po ritki“. V januarju 2022 je vrtec obvestil CSD, da je A. A. rekla, da jo je ati udaril, marca 2022 pa je učiteljica dodatne strokovne pomoči zapisala, da je A. A. pri čustvu strah navedla očeta. V marcu 2022 je predlagateljica na sodišče podala predlog za izdajo začasne odredbe z namenom zaščite mladoletne hčerke pred očetom. Takrat so bili določeni trije stiki v prisotnosti dveh strokovnih delavk CSD, nato pa sta julija 2022 starša sklenila sodno poravnavo. Predlagateljica je nato 14. 9. 2022 CSD seznanila s prijavo, ki jo je podala na pristojno policijsko postajo.

9V zadevah II N 13/2020 in II N 176/2022 sta bila s strani matere vložena predloga za spremembo stikov, v obeh primerih iz razloga, ker naj bi otroka oče tepel, a je v obeh zadevah prišlo do sklenitve sodne poravnave. V obeh zadevah se je podrobno obravnavalo vprašanje stikov očeta z otrokom, zaradi izpostavljene problematike nasilja očeta nad otrokom. V prvi zadevi angažirani izvedenec klinične psihologije v mnenju z dne 2. 9. 2020 ni ugotovil ogroženosti hčerke zaradi morebitnega nasilja s strani očeta. Na podlagi vseh vpogledanih listin in njihove dokazne ocene je tudi v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje v točki 7 ugotovilo, da „se navedbe upnice o nasilju dolžnika nad mladoletno hčerko ponavljajo že daljši čas, vendar doslej s strani institucij, ki obravnavajo družino oziroma družinske člane, niso dobile prepričljive potrditve, prav tako so bile zavržene kazenske ovadbe, ki jih je v tej zvezi podala upnica, zadnja dne 10. 11. 2022.

10Tudi okoliščine, na katerih utemeljuje predlagateljica izdajo začasne odredbe, so že bile obravnavane v več sodnih postopkih in predmet izdelave mnenj s strani različnih strokovnih služb. Nobena od teh služb ni ugotovila, da bi bila mladoletna A. A. pri očetu ogrožena oziroma, da bi bila z njegove strani deležna kakršnegakoli nasilja. Vrtec ni poročal o modrici pod desnim očesom, s katero naj bi se po trditvah matere mladoletna A. A. dne 7. 9. 2022 vrnila od očeta, naslednji dan, ko naj bi bila, po trditvah matere, „ modrica še bolj vidne“, pa šla takšna v vrtec.

11Iz nadaljnje obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje verjetni obstoj ogroženosti mladoletne hčerke udeležencev ugotovilo na podlagi poročila univerzitetne diplomirane socialne delavke, sistemske družinske psihoterapevtke, C. C. z dne 10. 11. 2022 ter mnenja CSD z dne 23. 12. 2022. V tem delu je materialno pravna presoja napačna, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. CSD namreč opozarja, da se obravnava družine s strani institucij nenehno ponavlja, kar ni v korist mladoletni A. A., saj prihaja nenehno do prekinitve stikov med hčerko in očetom ter nato ponovne vzpostavitve. Zaradi očitkov, da oče deklico tepe, mati stike z očetom onemogoča. CSD predlaga čimprejšnje angažiranje izvedenca, ki naj razišče osebnostne strukture staršev, njuno primernost za varstvo in vzgojo ter ugotovitev, kakšni stiki bi bili mladoletni A. A. v največjo korist, z enim ali z obema staršema ter morebitno potrebno po umiku A. A. iz primarne družine. V obdobju do pridobitve odgovorov pa strokovna služba predlaga, da se potrdi predlog matere, da se stiki izvajajo v prisotnosti strokovnega delavca CSD. Takšen način izvajanja stikov CSD utemeljuje v bistvu iz razloga, ker stiki že od septembra ne potekajo in bi lahko bili ponovno vzpostavljeni ter izpostavlja navedbe matere v predlogu za izdajo začasne odredbe, vrtca in priloženega poročila centra za psihoterapijo.

12Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je mnenje CSD z dne 23. 12. 2022 potrebno oceniti skupaj z ostalimi ugotovitvami CSD, kar izhaja že iz zapisa v drugem odstavku tega mnenja in sicer, da CSD to mnenje posredujejo skupaj s prilogami o obravnavi družine z dne 19.9. 2022, ter zapisnike opravljenih razgovorov z dne 28. 11. 2022, 8. 12. 2022 in 16. 12. 2022. Zato je mogoče prepričljivo zaključiti, da je v tem mnenju povzeta večkratna dosedanja obravnava družine, s poudarkom na neutemeljenih prekinitvah stikov med A. A. in očetom ter ponovni vzpostavitvi stikov na podlagi poravnav med staršema. Iz mnenja je tudi razbrati očitek materi, da s preštevilnimi postopki, ki jih sproža, škoduje deklici. Njihov zaključek, da pritrjujejo predlogu obravnavane začasne odredbe, utemeljujejo v bistvu s tem, da stiki med deklico in očetom že od septembra ne potekajo. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je predmet predlagane začasne odredbe očitajoča ogroženost deklice zaradi fizičnega nasilja očeta in ne zaradi neizvajanja stikov z očetom. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da je neizvajanje oziroma onemogočanje stikov mladoletnega otroka z enim od staršev lahko za otroka ogrožajoče, vendar v obravnavani zadevi ta okoliščina ne sme biti v škodo očeta, kateremu mati stike preprečuje, torej ta okoliščina ne more utemeljevati, da je verjetno izkazana fizična ogroženost deklice s strani očeta.

13Tudi Poročilo univerzitetne diplomirane socialne delavke, sistemske družinske psihoterapevtke, C. C. z dne 10. 11. 2022 ne izkazuje verjetne ogroženosti A. A., ker ga je potrebno ocenjevati skupaj z vsemi ostalimi listinskimi dokazi, ki prikazujejo obravnavo odnosov očeta in hčerke oziroma celotne družinske dinamike v obdobju, ki ga to poročilo omenja ter mu pripisati ustrezno dokazno težo. Ob tem pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da je predlagateljica enostransko pridobila to poročilo od psihoterapevtke C. C.

14Sodišče druge stopnje mora, upoštevaje vse navedeno, pritrditi pritožbi nasprotnega udeleženca, da pogoji za izdajo začasne odredbe, ki je izjemen ukrep v primeru, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe, niso podani. Predlagateljica bi morala torej z verjetnostjo izkazati, da je začasna odredba o spremenjeni ureditvi stikov nujna zaradi konkretne ogroženosti mladoletne hčerke udeležencev postopka. Po oceni sodišča druge stopnje takšnega dejanskega stanu predlagateljica ni izkazala. Iz trditev predlagateljice, v postopku ugotovljenih dejstev in obrazložitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, namreč ogroženost mladoletne A. A., ki je v skladu s 161. členom DZ potrebna za izdajo začasne odredbe, ne izhaja.

15Zato je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog predlagateljice zavrnilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

16Tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 101. člena ZNP-1, ki določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku. Predlagateljica z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k reševanju pritožbe, zato ji že iz tega razloga stroški za odgovor na pritožbo ne gredo (določba 155. člena ZPP). Čeprav je nasprotni udeleženec uspel s svojo pritožbo zoper sklep, pa je pri odločitvi o povračilu stroškov tega pritožbenega postopka potrebno upoštevati okoliščino, da se je postopek zavarovanja z izdajo začasne odredbe v tem nepravdnem postopku vodil zaradi varstva koristi skupnega otroka predlagateljice in nasprotnega udeleženca, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v tem konkretnem primeru ob uporabi prostega preudarka ustrezno in primerno, da predlagateljica in nasprotni udeleženec trpita vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.