VSK Sklep I Cp 269/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (sodišče) zavrnilo predlog prve nasprotne udeleženke za odlog delitve solastnine z dne 3.2.2016.

2Zoper odločitev sodišča se pritožuje prva nasprotna udeleženka. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in priglaša stroške postopka. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je drugi nasprotni udeleženec sin prve nasprotne udeleženke. Drugi nasprotni udeleženec je sin nekdanjega partnerja prve nasprotne udeleženke, tretji nasprotni udeleženec pa v nepremičnini sploh ne živi. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje prve nasprotne udeleženke s tem, ko zdravstvenih izvidov očitno sploh ni proučilo. Posamezna virusna obolenja Hepatitisa A, B in C med seboj niso povezana, kar je splošno znano dejstvo. Prav tako je splošno znano dejstvo, da je uspešnost zdravljenja Hepatitisa C skoraj 100 %. Zmotna je ugotovitev sodišča, da predstavlja zdravstveno stanje pritožnice okoliščino neprehodne narave s časovno nepredvidljivim koncem. Pritožnica je s priloženimi izvidi želela izkazati, da je za svojo bolezen začela z zdravljenjem, ki je po medicinski doktrini skoraj 100 % uspešno in časovno traja manj kot tri leta. Zdravljenje ima velike stranske učinke, ki bi v primeru delitve povzročili nevzdržne življenjske okoliščine pritožnice, kar pomeni, da bi ostala brez stanovanja in bi bila primorana živeti na ulici. Zdravljenje pritožnice predstavlja začasno in prehodno okoliščino objektivne narave.

3Nobeden od ostalih udeležencev postopka ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Stvarnopravni zakonik - SPZ v tretjem odstavku 70. člena določa, da lahko sodišče odloži delitev nepremičnine v solastnini, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Sodišče je pri sprejemu izpodbijane odločitve skladno z navedeno določbo tehtalo interes predlagatelja, da se delitev stvari v solastnini opravi, in interes prve nasprotne udeleženke, da se delitev odloži. Po tem, ko je presodilo, da prva nasprotna udeleženka ni uspela izkazati močnejšega interesa, da se delitev odloži, je predlog za odlog delitve zavrnilo. Svojo odločitev o tem je jasno in argumentirano obrazložilo. Pritožba je z nobeno od navedb ne uspe omajati. Ugotovitve o sorodstvenem razmerju med prvo in drugim nasprotnim udeležencem in ugotovitve o medsebojni povezanosti oblik obolenj Hepatitisa A, B in C na zaključke sodišča o izkazanosti interesa prve nasprotne udeleženke, da se delitev odloži, niso vplivale. Navedbe pritožbe, da je splošno znano dejstvo, da je uspešnost zdravljenja Hepatitisa C skoraj 100 % in da zdravljenje časovno traja manj kot tri leta, pa ne držijo. Splošno znano je tisto dejstvo, ki je znano širši, nedefinirani množici ljudi. O njem mora obstajati splošen socialni konsenz.¹ Opisana dejstva pa niso takšna. Sodišče je v izpodbijanem sklepu tako pravilno ugotovilo, da je prva nasprotna udeleženka v zvezi s tem podala le laično predvidevanje, da bo čez tri leta popolnoma zdrava, ki v listinah spisa nima podlage ter zato zaključilo, da močnejšega interesa po odlogu delitve ni izkazala. Pritožba zato ne uspe omajati zaključkov sodišča, ki so utemeljevali sprejem izpodbijanega sklepa. Trditev, da je uspešnost zdravljenja hepatitisa C skoraj 100 %, je v pritožbenem postopku tudi neupoštevna, saj jo je prva nasprotna udeleženka prvič postavila šele v pritožbi, ne da bi pojasnila, zakaj tega ni navajala že prej (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP²), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

¹ Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Založba Uradni list in GV Založba, druga knjiga, str. 374, 375.
² Zakon o nepravdnem postopku ? ZNP, ki se uporablja v postopku delitve stvari v solastnini, v 37. členu določa smiselno uporabo pravil Zakona o pravdnem postopku.