UPRS Sklep I U 858/2020-30

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožnik A. A. je dne 16. 6. 2009 pri Območni geodetski upravi Sevnica, Geodetski pisarni Brežice (v nadaljevanju prvostopenjski organ), vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje parcele med parc. št. 503 in 498/3, k. o. ... (tedaj v njegovi lasti), ter sosednjimi parc. št. *99, 502/1, 501/2, *71 ter 513/1, vse k. o. ... B. B. in C. C., solastnika parc. št. *99 in 502/1, se na ustni obravnavni v zadevi nista strinjala s predlagano mejo, zato sta bila napotena na vložitev predloga za sodno ureditev meje med parcelama v njuni solasti s sosednjima parcelama 513/1 in 503, obe k. o. ... Takšen predlog sta dne 27. 10. 2019 tudi vložila. Prvostopenjski organ je dne 30. 10. 2009 izdal sklep, s katerim je postopek evidentiranja urejenega dela meje parcele 503 s sosednjimi parcelami 502/1, 513/1 in *99 (vse k. o. ...) prekinil ter odločil, da se bo postopek nadaljeval po pravnomočnosti akta, s katerim bo odločeno v postopku pod št. N 27/2009 pri Okrajnem sodišču v Brežicah. Dne 30. 10. 2009 je prvostopenjski organ izdal odločbo, s katero je v k. o. ... evidentiral kot urejen del meje parc. št. 498/3 s sosednjimi parcelami 501/2, 513/1 in *71.

2Okrajno sodišče v Brežicah je dne 21. 3. 2013 izvedlo narok v prej navedeni nepravdni zadevi sodne ureditve meje (N 27/2009). Iz zapisnika naroka (ki je del upravnega spisa zadeve) izhaja ugotovitev sodišča, da je A. A. (ki se je udeležil navedenega naroka) z izročilno pogodbo nepremičnino s parc. št. 503 prenesel na D. D. Tamkajšnje sodišče je v nadaljevanju postopka posledično kot nasprotnega udeleženca v postopku štelo D. D. Dne 12. 10. 2018 je Okrajno sodišče v Brežicah (v ponovljenem postopku, vodenem pod opr. št. I N 6/2016) izdalo sklep, s katerim je sodno uredilo mejo med parc. št. 99 in 502/1 ter 503 in 513/1, vse k. o. ... Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom, I Cp 20/2019 z dne 16. 1. 2018, zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper navedeni sklep.

3Prvostopenjski organ je dne 28. 3. 2019 izdal izpodbijani sklep, s katerim je odločil, da se postopek evidentiranja urejene meje (dela meje) parcele 503 s sosednjimi parcelami 513/1, *99 in 502/1 v katastrski občini ... ustavi (1. točka izreka) ter, da stroškov postopka ni (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ predstavlja potek postopka ter navaja, da je prejel pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah, I N 6/2016, iz katere je razvidno, da je bila obravnavana meja urejena v sodnem postopku, zato je bilo treba upravni postopek ureditve meje ustaviti.

4Tožnik A. A. je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki jo je toženka (kot drugostopenjski organ) zavrnila.

5Tožnik A. A. je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo. Z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa se ne more strinjati, saj mu kot stranki postopka ni bilo znano, da je bila sodba Okrajnega sodišča v Brežicah, I N 6/2016, res izdana, še manj pa, da bi postala pravnomočna. Nad izpodbijanim sklepom je močno presenečen, navedbe iz sklepa mu niso bile znane. Tožniku navedena sodba ni bila vročena, zato tudi ni poznal njene vsebine oz. kaj je bilo z njo odločeno, ga je pa presenetilo, da naj bi bila sodba, ki naj bi se očitno nanašala tudi nanj, pravnomočna in naj bi povzročila ustavitev postopka evidentiranja urejene meje, ki ga je sprožil sam. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ prejel navedeno sodbo, vendar pa je v nadaljevanju jasno in nedvoumno navedeno, da iz dokumentacije izhaja, da sodba dejansko sploh ni bila priložena. Že to je razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa, saj brez sodbe z dokazilom o pravnomočnosti in izvršljivosti prvostopenjski organ ni imel podlage za kakršnokoli odločanje o tožnikovem zahtevku. Sledeč drugostopenjski odločbi naj bi na tožnikovo pritožbo odgovorila C. C. in B. B., pri čemer ta odgovor tožniku ni bil vročen in slednji z njim ni bil seznanjen, kar predstavlja kršitev pravice do izjave po 22. členu Ustave RS. Je pa iz povzetka izjave slednjih razvidno, da je prvostopenjski organ sprejel odločitev na podlagi odločbe sodišča, ki ne obstaja, saj se je skliceval na sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah, C. C. in B. B. pa navajata, da gre za sklep tega sodišča. Vsekakor je očitno, da odločitev tega sodišča tožniku ni bila vročena, saj se navaja, da tam ni bil stranka v postopku. Nedvomno pa je bil stranka v predmetnem postopku pred toženko, saj je sam sprožil ta postopek. Tako bi mu morale biti pred sprejemom kakršnekoli odločitve upravnih organov predočene vse bistvene okoliščine, dana bi mu morala biti tudi možnost, da se do njih opredeli. Ker to ni bilo storjeno, je bila kršena tožnikova pravica do izjave in do kontradiktornega postopka, odločbe, sprejete v tako pomanjkljivem postopku, v katerem je prišlo celo do kršitve tožnikovih ustavnih pravic, pa ne morejo biti smatrane za pravilne in zakonite in jih je zato treba odpraviti oziroma razveljaviti. Slednje tožnik tudi predlaga, obenem pa zahteva povrnitev stroškov postopka.

6Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

7Stranke z interesom (Občina ..., C. C. in B. B.) na tožbo niso odgovorile.

K I. točki izreka:

8Tožba ni dopustna.

9Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), na podlagi katerega je bil voden predmetni upravni postopek, v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja, ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek). Če se med postopkom za izdelavo elaborata ali med upravnim postopkom spremeni lastništvo nepremičnine, novi lastnik oziroma pridobitelj vstopi v postopek v tistem stanju, kakršno ob vstopu je. Že opravljena dejanja v postopku se z novim lastnikom oziroma pridobiteljem ne ponovijo (drugi odstavek). Tudi iz določb ZEN, ki se nanašajo na postopek evidentiranja urejene meje, izhaja, da so stranke v tem postopku lastnik parcele, na katere zahtevo se uvede postopek, ter lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje (28. člen ZEN).

10Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) v 36. členu določa, da sodišče tožbo med drugim zavrže s sklepom, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

11Sodišče je v okviru pripravljalnega postopka tožnika A. A. seznanilo z ugotovitvijo, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da ni več lastnik nepremičnine parc. št. 503, k. o. ..., na katero se nanaša predmetni upravni postopek, ter ga pozvalo, da opredeli svoj pravni interes v zadevi. Pooblaščenec tožnika A. A. je v odgovor na navedeni poziv sodišču sporočil, da je slednji umrl, en od dedičev po njem pa je D. D. Navedel je tudi, da je imel tožnik A. A. interes za vložitev tožbe, ki še vedno obstaja glede njegovega dediča. Upravni postopek se je začel na podlagi zahteve A. A., tudi izpodbijani in drugostopenjski sklep sta bila izdana slednjemu, zato je lahko tudi sprožil upravni spor. Izpodbijani in drugostopenjski sklep nista bila vročena D. D., ki je sicer ZK lastnik, temveč le A. A., kar pomeni, da je toženka smatrala slednjega za upravičenega predlagatelja oz. stranko postopka, ne glede na ZK lastništvo. Njegove zahteve niso bile zavržene, temveč zavrnjene in je bilo o njih vsebinsko odločeno, brez da bi bil A. A. o samem postopku kakorkoli obveščen, da bi se lahko opredelil do dogajanja, kar bi kot upravičen predlagatelj moral biti. Zgolj sprememba ZK lastništva ne pomeni, da tožnik nima več pravnega interesa v zadevi, saj toženka postopka ni izvedla pravilno.

12Sodišče je v okviru pripravljalnega postopka pridobilo sklep o dedovanju po pok. A. A., iz katerega izhaja, da sta dediča po njem D. D. in E. E. Dedičema je sodišče vročilo dotedanje vloge v postopku, ob tem pa tudi njiju pozvalo k utemeljitvi pravnega interesa v zadevi. Tožnika D. D. je ob tem seznanilo, da iz podatkov upravnega spisa zadeve izhaja, da je lastnik nepremičnine parc. št. 503, k. o. ..., na katero se nanaša predmetni upravni postopek, da je bil stranka v sodnem postopku I N 6/2016, v katerem je bila meja med navedeno in drugimi parcelami (pravnomočno) sodno urejena, da mu je bil izpodbijani sklep (o ustavitvi upravnega postopka evidentiranja urejene meje) vročen dne 23. 4. 2019 (kar izhaja iz vročilnice v spisu), da zoper ta sklep (glede na listine v upravnem spisu) pritožbe ni vložil ter, da iz navedenega izhaja, da je bil seznanjen s potekom in zaključkom predmetnega upravnega postopka, kot tudi s postopkom sodnega urejanja meje nepremičnine v njegovi lasti. Tožnico E. E. pa je sodišče seznanilo, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da sama ni lastnica nepremičnine parc. št. 503, k. o. ..., na katero se nanaša predmetni postopek evidentiranja urejene meje, niti ni bila stranka v tem postopku.

13Tožnik D. D. je v vlogi, poslani sodišču, navedel, da pravni interes v zadevi izkazuje iz doslej navedenih razlogov – postopek pred upravnim organom ni bil izveden pravilno in do odločitve, kot je bila sprejeta, ne bi smelo priti, zato ima vsekakor interes, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in ga spremeni ali pa zadevo vrne v ponovno odločanje upravnemu organu. Vsakdo ima namreč pravico, da se o zadevah, ki se tičejo njega, odloča v okviru zakonito izvedenega postopka in izda odločitev, ki je pravilna in zakonita. Tožnica E. E. na poziv sodišča ni odgovorila.

14Sodišče sodi, da tožnik A. A. s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Iz določb 11. in 28. člena ZEN namreč izhaja, da predlagatelj postopka evidentiranja meje, ki tekom tega postopka lastništvo nepremičnine (katere meje se urejajo) prenese na drug subjekt, preneha biti stranka tega postopka, namesto njega pa v postopek vstopi novi lastnik oziroma pridobitelj te nepremičnine. Iz upravnega spisa zadeve izhaja (to pa je tudi nesporno), da je tožnik A. A. lastništvo nepremičnine parc. št. 503, k. o. ..., tekom upravnega postopka (oz. v času prekinitve tega zaradi sodnega urejanja mej) prenesel na sina D. D. To posledično pomeni, da je odpadla pravica tožnika A. A. zahtevati evidentiranje urejenih mej odsvojene nepremičnine, slednji pa je (že po zakonu) prenehal biti stranka obravnavanega upravnega postopka.

15Ker je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o ustavitvi postopka, v katerem tožnik A. A. ni bil (več) stranka in v katerem se ni odločalo njegovi pravici ali zahtevi, slednji ne izkazuje, kako bi lahko ugoditev tožbi pripeljala do spremembe ali izboljšanja njegovega pravnega položaja. Na navedeno po presoji sodišča ne more v ničemer vplivati dejstvo, da je bil izpodbijani sklep vročen tudi njemu (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je bil namreč vročen tudi tožniku D. D.), saj zgolj zaradi vročitve tega sklepa ne more pridobiti pravic, ki mu po zakonu ne gredo.

16Čeprav že navedena ugotovitev narekuje zavrženje tožbe (saj dediča, ki sta vstopila v upravni spor po pok. tožniku A. A., ne moreta izkazati pravnega interesa v zadevi, v kateri ga že ob vložitvi tožbe – tj. za časa tožnikovega življenja – ni bilo mogoče priznati tožniku samemu), sodišče (upoštevajoč podane izjasnitve tožnika v postopku) dodatno ugotavlja, da pravnega interesa v zadevi ne izkazujeta niti dediča po pok. tožniku A. A.

17Vezano na pravni interes tožnika D. D. sodišče ponavlja, da so bile meje parc. št. 503, k. o. ..., katere lastnik je, pravnomočno (in meritorno) urejene v sodnem postopku, v katerem je bil slednji (sledeč listinam v upravnem spisu zadeve) udeležen kot stranka. Skladno s šestim odstavkom 39. člena ZEN upravni organ postopek evidentiranja urejene meje ustavi s sklepom, ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi. Iz listin v upravnem spisu (uradni zaznamek na izpodbijanem sklepu, iz katerega izhaja seznanitev upravnega organa s spremembo lastništva predmetne parcele, ter vročilnica) izhaja tudi, da je bil izpodbijani sklep na podlagi 11. člena ZEN vročen tudi tožniku D. D., ki zoper ta sklep ni vložil pritožbe. Sodišče ob upoštevanju navedenih dejstev sodi, da tožnik D. D. (tudi v kolikor bi sodišče njegov pravni interes v zadevi presojalo samostojno, tj. ne glede na neizkazan pravni interes njegovega pravnega prednika A. A.) ne izkazuje pravovarstvene potrebe – ne izkazuje namreč, kako bi lahko ugoditev tožbi pripeljala do spremembe oziroma izboljšanja njegovega pravnega položaja.

18Sodišče enako ugotavlja tudi glede tožnice E. E. (st.) - slednja ni bila in ni lastnica predmetne parcele, ravno tako ni bila niti stranka obravnavanega upravnega postopka, tako pa v tožbi tudi ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi.

19Iz predstavljenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

K II. točki izreka:

20Odločitev o zavrnitvi stroškov postopka tožeče stranke temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.