VSL Sklep II Cp 111/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da predlagateljica sama krije svoje stroške postopka zavarovanja dokazov, nasprotnim udeleženkam pa jih mora povrniti 393,79 EUR.

2Proti sklepu se predlagateljica pritožuje in predlaga njegovo spremembo tako, da nasprotne udeleženke same krijejo svoje stroške. Navaja, da je predlog za zaslišanje priče podala tekom zapuščinskega postopka in tekom tega bi moralo sodišče pričo tudi zaslišati. V tem primeru bi po določbi 174. čl. Zakona po dedovanju vsak dedič sam kril svoje stroške, kar bi bilo tudi pravično. Napačno je bilo ravnanje, da je sodišče izločilo predlog za zavarovanje dokazov - za zaslišanje priče, iz zapuščinskega postopka.

3Odgovora na pritožbo nasprotne udeleženke niso podale.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala, kar je v konkretnem primeru pritožnica. Ta se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke (glej. 1. tč. 2. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju), zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: „za vsak slučaj“) predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov; zakon (1. odst. 167. čl. ZPP) v slednjem ne dopušča drugačne odločitve o stroških, kot je izpodbijana. Ne gre torej za stroške zapuščinskega postopka. V primeru pravdnega postopka, ki bi sledil, pa bi lahko predlagateljica te stroške uveljavljala kot del pravdnih stroškov (2. odst. 167. čl. ZPP).

6Odmere stroškov pritožnica ne izpodbija. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).