VSL Sklep II Ip 912/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se predlog predkupne upravičenke A. A. za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zavrže;

v ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Predkupna upravičenka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

„I. Uveljavitev predkupne pravice predkupne upravičenke A. A. na podlagi vknjižene predkupne pravice pri nepremičninah parcele 000, 001, 002, 003 in 004 vse k.o. X, v vlogi z dne 18. 6. 2021, dopolnjeni dne 24. 6. 2021 in dne 8. 7. 2021, se zavrne.

II. Predlog predkupne upravičenke A. A. za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, se zavrne.“

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje predkupna upravičenka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugodi njeni zahtevi po uveljavitvi predkupne pravice oziroma njeni zahtevi po odpravi nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Upnika in dolžniki na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba je delno utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja predkupna upravičenka.

5Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6V predmetni zadevi je bila z odredbo o prodaji z dne 11. 5. 2022 za dne 18. 6. 2022 razpisana druga javna dražba nepremičnin v lasti dolžnika B. B. do celote (nepremičnine parcela 000, parcela 001, parcela 002, parcela 005, parcela 006, parcela 007, parcela 003 in parcela 004, vse k.o. X, ter parcela 008, k.o. Y). Prodaja na drugi javni dražbi se je opravljala spletno na naslovu https://sodnedrazbe.si (drugi odstavek 183. člena ZIZ in 3. člen Pravilnika o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih, v nadaljevanju Pravilnik). Na dražbo se je glede nepremičnin parcela 000, parcela 001, parcela 002, parcela 003 in parcela 004, vse k.o. X, ob plačilu varščine (prim. prvi odstavek 182. člena ZIZ) prijavila tudi A. A. kot predkupna upravičenka. Po podatkih spisa je bila druga javna dražba za nepremičnini parcela 000 in parcela 004 neuspešna, ker ni bilo draženj, medtem ko je za nepremičnine parcela 001, parcela 002 in parcela 003 najugodnejšo ponudbo podal predkupni upravičenec C. C. in je bila za te nepremičnine torej dražba uspešno opravljena.

7Na dan oprave elektronske javne dražbe 18. 6. 2022 je predkupna upravičenka preko elektronske pošte, nato pa še fizično po pošti sodišču poslala vlogo, naslovljeno kot „Izjava o uveljavitvi predkupne pravice (podredno zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe)“. Navedla je, da ima na nepremičninah vknjiženo predkupno pravico ter da se je prek pooblaščenca pravočasno prijavila v sistem spletnih dražb kot predkupna upravičenka, poravnala varščine ter označila, da jo bo na dražbi zastopala odvetniška družba, za katero je pripela tudi pooblastilo. Status prijave na dražbo je bil po plačilu varščin v sistemu zaveden kot potrjen, pooblaščenci pa so se s klicem na sodišče dodatno prepričali, da je sodišče seznanjeno s plačilom varščine in je s prijavo predkupne upravičenke na dražbo vse v redu. Na dan izvedbe spletne dražbe pa je prišlo do tehničnih težav, tako da se pooblaščenci niso mogli udeležiti dražbe oziroma oddati svojih ponudb. V sistem so bili pravilno vpisani z varnim digitalnim potrdilom, pod zavihkom „Moje dražbe“ pa se jim je prikazoval seznam dražb, ki so bile potrjene in naj bi se jih udeležili. Timer je tudi odšteval čas do začetka dražb, a se nato, ko je napočil čas začetka dražbe in se je dražba obarvala z rdečo, ni pokazala ikona „draži“ oziroma kakršnakoli druga ikona, s klikom na katero bi bilo moč pričeti z draženjem, vpisovati ceno in podobno. Prav tako ni bilo ikone za uveljavitev predkupne pravice in ni bilo možno spremljati poteka dražbe ali videti ponudb drugih dražiteljev. Po pričetku dražbe je bil zaslon enak kot pred začetkom, torej meni s potrjenimi prijavami na dražbo, ko se je katera izmed dražb začela in obarvala z rdečo barvo, pa so se po kliku na dražbo na zaslonu izpisali le podatki o predkupni upravičenki, njenemu statusu ter pooblaščencih. Pooblaščenci predkupne upravičenke so sledili navodilom tehnične podpore sodišča, ki jim je med drugim svetovala osvežitev strani s pritiskom na tipko F5, prijavo v sistem na drugem brskalniku ipd., a nobena od teh možnosti ni pomagala. Nato se je neposredno na računalnik pooblaščencev povezal zaposleni v IT sodišča, kasneje pa še informatik družbe D. d.o.o., ki sodeluje s pooblaščenci, a zadeva po večurnem posredovanju strokovnjakov še ni bila rešena, do tedaj pa so bile vse dražbe, na katere je želela pristopiti upravičenka, že zaključene. Prišlo je torej do neznane tehnične napake in s tem do višje sile, ki je upravičenki onemogočila sodelovanje na dražbi in jo postavila v neenak položaj v primerjavi z drugimi dražitelji. Upravičenka se je uspešno prijavila na dražbo nepremičnin parcela 000, 001, 002, 003 in 004. Za nakup navedenih nepremičnin ima še vedno interes, zato naj sodišče upoštevaje 182. člen ZIZ ugotovi, da se izjava predkupne upravičenke, da želi kupiti nepremičnine pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik, šteje za njeno pravočasno izjavo o uveljavitvi predkupne pravice. Varščino za nepremičnine je pravočasno položila in tako izpolnila vse pogoje, ki jih zakon zahteva za zagotovitev prednosti pred najugodnejšim ponudnikom.

8V dopolnitvi vloge z dne 24. 6. 2021 predkupna upravičenka še navaja, da je družba D. d.o.o. o dogajanju pripravila poročilo, po katerem so bile po pregledu nastavitev brskalnika Chrome vse nastavitve ustrezne. Poskusilo se je še z drugim brskalnikom, kjer je bila situacija enaka. Portal www.sodnedrazbe.si je torej deloval, ni pa delovala funkcija ponujanja cen oziroma funkcija za dražitelje. Ker težava ni bila odpravljena, je zaposleni pri D. d.o.o. kontaktiral helpdesk oziroma tehnično podporo sodišča. Po testih s strani helpdeska sodnih dražb (Praetor) je bilo ugotovljeno, da čez požarno pregrado ne steče komunikacija, ki je potrebna za funkcijo draženja. Zaposleni pri D. d.o.o. je zato odprl ves promet komunikacije, ki teče čez požarno pregrado odvetniške družbe, funkcija draženja pa je nato delovala, vendar je bilo prepozno, saj so dražbe že potekle. Po pregledu navodil sodišča se je izkazalo, da je na strani 6-7/30 navedeno: „za uspešno uporabo IS uporabnik potrebuje računalnik z nameščeno aktualno verzijo brskalnika s podporo standardov HTML5 (Microsoft Edge, Mozilla Firefox, Google Chrome, Apple Safari ali drug brskalnik, ki je podprt oziroma za katerega še vedno nudi aktivno podporo proizvajalec brskalnika...), vključeno podporo programskemu jeziku Java Script, ter ustrezno povezavo z internetom (zaradi nemotenega delovanja informacijskega sistema mora uporabnik imeti odprt dostop do vrat 80 in 443). V konkretnem primeru so bili vsi pogoji izpolnjeni, vključno z odprtimi dostopi do vrat 80 in 443 na požarni pregradi. V navodilih sodišča nikjer ni navedeno, da bi portal www.sodnedrazbe.si potreboval dostop še do katerih drugih omrežnih vrat, čeprav je informatik sodišča pri odpravljanju težav vprašal, ali so odprti tudi dostopi do vrat nad 9000. Družba D. d.o.o. je helpdesk sodišča zaprosila za posredovanje lokacije strežnika, kjer se izvajajo sodne dražbe, ter sistemskih zahtev na nivoju delovne postaje in omrežja, vendar informatiki sodišča podatkov še niso predložili. Poraja se dvom v pravilnost navedb v navodilih za uporabo portala spletnih dražb oziroma je sklepati, da so navodila pomanjkljiva in neustrezna v primerih, kadar je dražitelj subjekt, na računalniku katerega so vklopljene številne varnostne funkcije. Med takšne subjekte se zagotovo uvrščajo odvetniki in odvetniške družbe, ki zaradi zaščite lastnih podatkov in zaščite podatkov strank posegajo po najboljših in najmočnejših tehnoloških varnostnih ukrepih, s tem pa tudi po učinkovitih požarnih zidovih. Če bi navodila za uporabo elektronskega sistema javnih dražb vsebovala pogoje tudi za takšne uporabnike, bi visoko usposobljeni računalniški strokovnjaki, ki sodelujejo s pooblaščencem upravičenke, poskrbeli za ustrezne namestitve, da bi lahko draženje normalno potekalo, v odsotnosti ustreznih navodil s strani sodišča pa tega ni bilo moč urediti. Pooblaščenci predkupne upravičenke so torej izpolnili vse tehnične pogoje, ki se zahtevajo za pristop na spletno dražbo, a nato iz razlogov, ki ne izvirajo iz njihove sfere, draženje kljub temu ni bilo možno.

9Sodišče je vlogo z dne 18. 6. 2021 in dopolnitev vloge z dne 28. 6. 2021 poslalo k Praetorju, pogodbenemu obdelovalcu, ki zagotavlja tehnično pomoč Vrhovnemu sodišču RS. Iz pojasnil izhaja, da sistem ne uporablja drugih portov kot 80 in 443 in da se je tekom analize zgolj poskušalo ugotoviti, kaj bi bilo narobe. Sistem sodne dražbe porta 9000 ne uporablja. Port 80 se uporablja za protokol http, port 443 pa za varni protokol https. Sistem preko teh protokolov uporablja različne servise, med njimi tudi WebSocket (WS) in WebSocket Secure (WSS), ki sta združljiva in enkalupsirana v protokola http in https. Pri komunikaciji z dražiteljem je bilo ugotovljeno, da ima verjetno nastavljene varnostne mehanizme, ki blokirajo promet skozi vrata 80 in 443 na nivoju protokolov, saj servis WSS, ki skrbi za draženje v živo, ni deloval. Nadalje iz pojasnila izhaja, da je bil izveden test na strani https://www.websocket.org/echo.html, pri katerem je bilo v polje Location vnesena povezava do WebSocketa, ki skrbi za potek elektronskih dražb, vendar povezave do sistema iz lokacije dražitelja ni bilo mogoče vzpostaviti. Deloval je šele po izključitvi požarne pregrade/firewalla, ki je očitno preprečevala komunikacijo tega protokola preko vrat 80 in 443. Izvajalec domneva, da je imel dražitelj blokiran dostop na nivoju protokolov, zato se WebSocket ni vzpostavil, čeprav je tekel po portu 80 oziroma 443. Zahteva navodil, da mora uporabnik imeti odprt dostop do vrat 80 in 443 tako na strani dražitelja ni bila izpolnjena, saj je bil dostop do teh vrat samo pogojno odprt - v kolikor je tekel promet preko protokola http/https, ne pa v kolikor je tekel promet preko protokola ws/wss. Izvajalec ugotavlja, da so navodila napisana korektno, saj zahtevajo odprt dostop preko vrat 80 in 443 (ne glede na uporabljeni protokol), ta vrata pa so bila pri dražitelju odprta samo v določenih primerih, oziroma so mehanizmi na strani dražitelja (nastavitve dražiteljeve požarne pregrade) filtrirali določene vrste prometa preko vrat 80 in 443, kar je imelo za posledico nezmožnost vzpostavitve komunikacije med sistemom sodnedrazbe.si in dražiteljem. Izvajalec še pojasnjuje, da je varovanje in zaščita podatkov pri odvetnikih pomembna, vendar pa odgovornosti za posledice, ki izvirajo iz naslova postavljenih omejitev na strani dražitelja, ne gre pripisati sistemu sodnedrazbe.si ali navodilom, ki imajo povsem korektno in točno določeno zahtevo glede odprtosti vrat 80 in 443. Izvajalec dodaja še, da bi sistem na strani dražitelja deloval, če bi se dražitelj na splet povezal na primer preko navadne mobilne povezave (vzpostavil hot spot na mobitelu in se povezal prek njega), kar pomeni, da gre za omejitev, ki v celoti izvira iz sfere dražitelja.

10Predkupna upravičenka je na pojasnila odgovorila z vlogo z dne 8. 7. 2021 in navedla, da portal spletnih dražb v navodilih kot pogoj določa le odprt dostop do vrat 80 in 443, kar glede na dostopne informacijske tehnologije in možnosti zagotavljanja varne uporabe spleta ni dovolj. Četudi se odprejo določena vrata, to ne pomeni, da bo stvar delovala, kajti v določenih primerih je treba omogočiti tudi WebSocket protokol znotraj specifičnih vrat - pri čemer pa zahteva za omogočanje tega protokola ni izrecno predvidena v uporabniških navodilih, kljub temu da omogočanje tega protokola pomeni varnostno tveganje in je zato ta protokol v okviru standardnih varnostnih privzeto onemogočen. Ker Vrhovno sodišče v svojih navodilih nima specificirano, kakšen tip prometa mora biti dovoljen v času spletnega draženja, so takšna navodila presplošna oziroma pomanjkljiva. Pravilna navedba vrat bi bila tako tcp/80 in tcp/443 oziroma bi bilo pravilno, da bi bila v navodilih Vrhovnega sodišča poleg navedbe vrat navedena še dejanska informacija o protokolu v uporabi in destinacija prometa. Konkretno navodilo sodišča za spletno draženje bi morala vsebovati naslednje navedbe: - dovoljen spletni promet preko vrat tcp/80 in tcp/443 v smeri od odjemalca/dražitelja proti portalu. Spletni promet po vratih tcp/80 in tcp/443 ne smeta biti omejena v nobenem pogledu, torej morajo biti izklopljeni vsi morebitni napredni varnostni mehanizmi prisotni v naprednih požarnih pregradah naslednje generacije ali namenskih posredniških strežnikih kot so na primer URL, Web filter, IPS/IDS, Application Control, AntiVirus,... - ciljni spletni naslovi, ki morajo biti dostopni in sestavljajo portal sodne dražbe: www.sodnedrazbe.si, sodnedrazbe.si, api.sodnedrazbe.si, dodatno: navesti vse morebitne dodatne URL naslove, ki so v sklopu portala sodnih dražb. Smotrno bi bilo, da Vrhovno sodišče omogoči testno okolje za portal sodnih dražb, kjer bi lahko potencialni dražitelji vnaprej in pravočasno preverili ustreznost delovanja dostopa do portala. Glede na trenutno ureditev se namreč dražitelj o tem, ali mu sistem deluje ali ne, prepriča šele, ko se posamezna spletna dražba začne oziroma se pri njem omogoči funkcija draženja, kar pa je glede na to, da gre za na novo vzpostavljeni elektronski sistem in glede na to, da obstoji pri spletnem draženju obilica nepredvidljivih situacije, nesprejemljivo. Navodila sodišča za uporabo spletnega portala so pomanjkljiva in različnim uporabnikom ne omogočajo enakega dostopa do njega. Zgolj zato, ker imajo pooblaščenci močnejši računalniški sistem od drugih uporabnikov istega spletnega portala, pa predkupna upravičenka ne more biti diskriminirana. Zlasti ne zato, ker so bila vsa znana javno objavljena navodila za uporabo portala do potankosti upoštevana, za izostanek dodatnih, specifičnih navodil pa se odgovornosti ne more naprtiti predkupni upravičenki.

11Sodišče prve stopnje je vlogo predkupne upravičenke skladno z njenimi zahtevami obravnavalo kot uveljavitev predkupne pravice po 182. členu ZIZ in kot predlog za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po 52. členu ZIZ. Z izpodbijanim sklepom je oboje zavrnilo, višje sodišče pa ob uradnem preizkusu ugotavlja, da je odločitev o predlogu za odpravo nepravilnosti materialnopravno napačna, saj predlog s podano vsebino ni neutemeljen, temveč je nedovoljen.

12Po prvem odstavku 52. člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Že po zakonski dikciji je torej z zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, pa so strankam na voljo pravna sredstva.¹ Predkupna upravičenka v konkretnem primeru nepravilnosti v smislu pomanjkljivosti oziroma premajhni specificiranosti navodil glede tehničnih zahtev očita sistemu elektronskih sodnih dražb, ki se nahaja na spletnem naslovu sodnedrazbe.si in ki ga (s pomočjo pogodbenega obdelovalca Praetor) upravlja in vzdržuje Vrhovno sodišče RS (3. člen Pravilnika).² Na ta način torej predkupna upravičenka nepravilnosti v fazi oprave prodaje kot sestavnega dela nepremičninske izvršbe očita sodišču, glede na pojasnjeno pa predlog za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe v takem primeru po materialnem pravu ni primerno sredstvo. Sodišče prve stopnje o predlogu za odpravo nepravilnosti torej ne bi smelo vsebinsko odločati, ampak bi ga moralo zavreči.

13Navedbe predkupne upravičenke iz vlog z dne 18. 6. 2021, 28. 6. 2021 in 8. 7. 2021 torej niso pravno pomembne v okviru predloga za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, so pa odločilne v zvezi s presojo uveljavljanja predkupne pravice, zato je višje sodišče razloge sodišča prve stopnje (sicer zmotno podane ob odločanju o odpravi nepravilnosti) presodilo in se do njih opredelilo v tem normativnem okvirju.

14Kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če na poziv sodišča takoj po končani javni dražbi oziroma v določenem roku po končani spletni javni dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji in če najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino (prvi odstavek 182. člena ZIZ). Določba ZIZ je glede spletnih javnih dražb dopolnjena s 13. členom Pravilnika, ki v prvem odstavku rok, v katerem se predkupni upravičenci lahko znotraj sistema portala e-dražbe izjavijo, če kupujejo predmet prodaje pod enakimi pogoji, določa na 10 minut po končani spletni javni dražbi.

15Pogoj za uveljavljanje predkupne pravice v primeru prisilne prodaje na javni dražbi je torej plačilo varščine s strani predkupnega upravičenca, udeležba na dražbi in izjava predkupnega upravičenca že takoj po končani javni dražbi oziroma v 10 minutah po končani spletni javni dražbi, da predmet prodaje kupuje pod enakimi pogoji. Možnosti, da bi sodišče predkupnega upravičenca, ki ga na dražbi ni, pisno preko pošte po končani dražbi pozivalo k izjavi, ali uveljavlja predkupno pravico, in da bi mu za to določilo dodatni rok, kot to v pritožbi zahteva predkupna upravičenka, torej ne ZIZ ne Pravilnik ne predvidevata, zato je taka zahteva neutemeljena.

16Razlog za svojo neudeležbo (oziroma neudeležbo svojih pooblaščencev) na spletni javni dražbi in posledičen izostanek izjave o uresničitvi predkupne pravice na tej dražbi predkupna upravičenka utemeljuje s sklicevanjem na tehnične težave pri dostopu in sodelovanju na portalu sodnedrazbe.si, do katerih naj bi prišlo zaradi pomanjkljivih navodil sodišča glede tehničnih zahtev, ki jih mora izpolnjevati uporabnik. Sodišče prve stopnje je take navedbe zavrnilo in zaključilo, da je razlog za nezmožnost udeležbe na dražbi na strani predkupne upravičenke oziroma njenih pooblaščencev, višje sodišče pa temu pritrjuje.

17Iz podatkov spisa (glej zgoraj obširno povzete navedbe predkupne upravičenke in pojasnila pogodbenega obdelovalca Praetor, ki zagotavlja tehnično pomoč na Vrhovnemu sodišču RS) izhaja, da predkupna upravičenka na spletni javni dražbi ni mogla sodelovati zaradi nastavitev požarne pregrade (firewall) pri svojih pooblaščencih. Kot je navedeno v Navodilih za uporabo informacijskega sistema sodnedrazbe.si (strani 6 in 7)³, mora uporabnik za dostop in sodelovanje na portalu med drugim zagotoviti ustrezno povezavo z internetom, pri čemer je posebej poudarjeno, da mora zaradi nemotenega delovanja informacijskega sistema imeti odprt dostop do vrat 80 in 443. Predkupna upravičenka sicer trdi, da je bilo pri njenih pooblaščencih tej zahtevi zadoščeno in je bil dostop do vrat 80 in 443 odprt, vendar pa iz pojasnil pogodbenega obdelovalca izhaja, da je bil ta dostop odprt le pogojno in je bil zaradi nastavitev požarne pregrade še vedno blokiran dostop na nivoju protokolov, prek katerih sistem uporablja različne servise, med drugim WebSocket Secure (WSS), ki skrbi za draženje v živo, in WebSocket (WS), ki skrbi za potek elektronskih dražb. Tej ugotovitvi predkupna upravičenka niti ne nasprotuje, temveč v vlogah in v predloženi pritožbi celo priznava, da je sistem pričel delovati šele po izključitvi požarne pregrade pri njenih pooblaščencih.

18Predkupna upravičenka uveljavlja, da so uporabniška navodila, ki zahtevajo le odprt dostop do vrat 80 in 443, presplošna, in meni, da bi glede na novejše dodatne in razširjene varnostne omejitve resnih in varnostno ozaveščenih uporabnikov, kamor zaradi varstva občutljivih podatkov sodijo tudi odvetniške družbe, morala vsebovati tudi pojasnilo, da morajo biti znotraj specifičnih vrat omogočeni tudi protokoli, preko katerih potekajo spletne dražbe. Takim navedbam ni mogoče slediti. Kot je zapisalo že sodišče prve stopnje, zahteva po odprtem dostopu preko vrat 80 in 443 implicitno zajema prost oziroma v celoti sproščen promet skozi ta vrata ne glede na uporabljeni protokol, zato je tako navodilo dovolj jasno, nedvoumno in konkretizirano. Pritožbeni zahtevi, da bi v navodilih moralo biti izrecno zapisano, da spletni promet po vratih 80 in 443 do ciljnih naslovov ne sme biti omejen v nobenem pogledu, je torej že zadoščeno in ne drži navedba, da sistem ustvarja dodatne pogoje, s katerimi uporabnik predhodno ni seznanjen. Zahteva, da bi navodilo moralo vsebovati tudi pouk, da morajo biti izklopljeni vsi morebitni napredni varnostni mehanizmi, prisotni v naprednih požarnih pregradah naslednje generacije ali namenskih posredniških strežnikih, kot so npr. URL Web filter, IPS/IDS, Application Control, AntiVirus..., pa presega namen sicer jasnih navodil, saj nikoli ni mogoče v naprej predvideti individualnih oblik varnostnih nastavitev posameznih uporabnikov.

19Zaključiti je torej, da so uporabniška navodila sodišča za uporabo portala sodnedrazbe.si dovolj jasna in konkretizirana in upravičencem že ob osnovnem poznavanju sistema omogočajo sodelovanje na dražbi. Poudariti pa je še, da se tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje ustrezna skrbnost pri ravnanju (predvsem v smislu neposrednega kontakta s sodiščem, ki je vodilo spletno javno dražbo⁴, in ne zgolj preko helpdeska pogodbenega obdelovalca sistema), posebej ob dejstvu, da je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi v imenu predkupne upravičenke opraviti pooblaščenec, ki je odvetniška družba, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih.⁵

20Nezmožnost vzpostavitve komunikacije med sistemom sodnedrazbe.si in dražiteljem in posledična nezmožnost sodelovanja predkupne upravičenke na spletni javni dražbi je bila torej v konkretnem primeru posledica varnostnih nastavitev pri njenih pooblaščencih, saj so te nastavitve kljub jasni zahtevi po sproščenem prometu preko vrat 80 in 443 blokirale promet protokolov, ki so potrebni za izvajanje dražbe pri udeležencu, in ni šlo na morebitno napako v sistemu (nenazadnje so bile spletne dražbe izvedene in določene nepremičnine tudi prodane). Sodne prakse glede teh vprašanj zaradi relativno novega sistema sicer še ni, je pa smiselno podobna argumentacija Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ki je že zavzela stališče, da odgovornost za sistem in tveganja v zvezi s sistemom, ki izvirajo iz njegove sfere, nosi ponudnik javnega naročila, smiselno v konkretnem primeru torej udeleženec javne dražbe.⁶ Ker gre v obravnavanem primeru za razlog, ki je izključno na strani predkupne upravičenke, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da je bila zaradi močnejšega varnostnega sistema svojih pooblaščencev in nejasnih navodil diskriminatorno in nedopustno postavljena v slabši položaj od ostalih dražiteljev.

21Višje sodišče sicer pritrjuje pritožbi, da bi bilo smotrno omogočiti testno okolje, v katerem bi potencialni dražitelji lahko v naprej in pravočasno preizkusili ustreznost delovanja svojega dostopa do portala⁷, vendar pa ob dejstvu, da za delovanje tega dostopa na svoji strani odgovarja potencialni dražitelj, neobstoj možnosti preverbe na pravilnost izpeljane dražbe, na kateri predkupna upravičenka ni mogla sodelovati zaradi razlogov na svoji strani, ne more vplivati.

22Za zaključek, da je razlog, zaradi katerega predkupna upravičenka ni mogla sodelovati na spletni javni dražbi, na njeni strani oziroma na strani njenih pooblaščencev, je sodišče prve stopnje navedlo zadostne razloge in se opredelilo do vseh relevantnih dejstev, iz katerih ta zaključek izhaja, zato ne držijo navedbe, da je taka opredelitev izostala in da je sodišče le sledilo navedbam tehnične službe. Posledično sklep ni obremenjen s pritožbeno očitano kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

23Ker torej predkupna upravičenka svoje predkupne pravice na spletni javni dražbi ni mogla uveljaviti iz razlogov na svoji strani in ker zakonodajna ureditev drugačne uveljavitve predkupne pravice kot v sistemu najkasneje 10 minut po koncu spletne dražbe (npr. z dodatno, naknadno pisno vlogo) ne omogoča, je sodišče prve stopnje uveljavitev predkupne pravice predkupne na podlagi vknjižene predkupne pravice pri nepremičninah parcele 000, 001, 002, 003 in 004, vse k.o. X, podano v vlogi z dne 18. 6. 2021, dopolnjeni dne 24. 6. 2021 in dne 8. 7. 2021, pravilno zavrnilo.

24Predkupna upravičenka vsebinsko s pritožbo ni uspela, je pa z njeno vložitvijo dosegla uradni preizkus, na podlagi katerega je višje sodišče sklep v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je njen predlog za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa je njeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

25Predkupna upravičenka A. A. s pritožbo zasledovanega cilja, to je uveljavitve predkupne pravice, ni dosegla, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Prim. VSC sklep I Ip 534/2016 z dne 25. 1. 2017, VSL Sklep I Ip 1696/2018 z dne 26. 7. 2018, VSC Sklep I Ip 239/2018 z dne 10. 10. 2018, VSC Sklep II Ip 267/2020 z dne 26. 8. 2020, tako tudi Elizabeta Žgajnar in Maja Lajevec, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 52. členu ZIZ, dostopno na https://www.tax-fin-lex.si.
² Glej Elizabeta Žgajnar in Maja Lajevec, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 188.a členu ZIZ, dostopno na https://www.tax-fin-lex.si.
³ Dostopna na https://sodnedrazbe.si/help.
⁴ Slednje ima glede na 11. člen Pravilnika možnost dražbo prekiniti.
⁵ Prim. VSM Sklep I Ip 64/2022 z dne 10. 3. 2022.
⁶ Prim. Odločbi DKOM št. 018-014/2019-6 z dne 20. 2. 2019 in št. 018-199/2018-7 z dne 22. 1. 2018, obe dostopni na https://www.dkom.si/sl/.
⁷ Diagnostično orodje za tako preverbo je zdaj sicer na voljo na https://sodnedrazbe.si/selfdiag.