VSL Sodba II Cp 1842/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v višini 30,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe.

Dosedanji potek postopka

1Tožnica je 1. 10. 2018 vložila tožbo, s katero je zahtevala, da ji toženka na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti plača odškodnino za škodo, ki jo je utrpela v prometni nesreči kot sopotnica v avtomobilu.

2Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju s sodbo P 182/2018 z dne 18. 6. 2020 tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 398/2021 z dne 12. 4. 2021 pritožbi tožnice ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Pritožbeno sodišče je v obrazložitvi sklepa med drugim pojasnilo, da je tožnica po prejemu mnenja izvedenca sodne medicine predlagala, da (ta) izvedenec dopolni izvedensko mnenje, in da v dopolnitvi upošteva okoliščine, ki jih je izpostavil v izvedenskem mnenju, ki bi lahko vplivale na nastanek poškodb pri tožnici, do katerih se v izvedenskem mnenju ni določno opredelil, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od izvedenca, da izdela dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma bi moralo izvedenca zaslišati na naroku.

3Sodišče prve stopnje je v novem sojenju zaslišalo izvedenca za sodno medicino in znova zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na plačilo odškodnine v višini 4.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila ter tožnici naložilo, da povrne toženki pravdne stroške v višini 1.842,04 EUR. Ugotovilo je, da tožnica ni dokazala, da je ob škodnem dogodku utrpela zatrjevane poškodbe.

Povzetek pritožbenih navedb

4Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenem sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5Sodišče je zaslišalo izvedenca sodne medicinske A. A., ki pa ni odgovoril na ključna vprašanja. Tožnica je zahtevala, da se izvedensko mnenje dopolni na način, da se bodo upoštevale okoliščine, ki jih je izvedenec izpostavil v izvedenskem mnenju in sicer, da lahko material in dizajn sedeža, osebnostna struktura tožnice, mehanska struktura vozila, privezanost tožnice z varnostnim pasom, vpliva na nastanek poškodb pri tožnici. Izvedenec je še pojasnil, da je pri ženskah verjetnost poškodb večja, kot pri moških. Nobena od teh okoliščin se v novem sojenju v dokaznem postopku ni razčistila. Na ta vprašanja izvedenec sodne medicinske ni odgovoril oziroma so bili njegovi odgovori nasprotujoči z njegovim pisnim mnenjem, kar sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. Izvedenec je zgolj ponovil dejavnike, ki vplivajo na presojo ugotavljanja vzročne zveze, le-teh pa ni presojal individualizirano glede na konkretni primer. Ne gre spregledati, da je izvedenec tisti, ki je te dejavnike izpostavil v izvedenskem mnenju. Za te dejavnike je v izpovedbi pojasnil, da ni strokovnjak za ta področja, glede materiala in dizajna sedežev in mehanske strukture vozila, da se zato glede teh dejavnikov ne more opredeliti. Pojasnil je tudi, da na ugotavljanje vzročne zveze med silami, ki so delovale na telo tožnice ob trku in zatrjevanimi poškodbami, dejstvo, da so določene poškodbe utrpeli tudi sopotniki v vozilu, nima vpliva. V tem delu gre za kontradiktorno stališče glede na izvedensko mnenje. V izvedenskem mnenju je poškodbe drugih štel kot pomembne.

6Iz teh razlogov je dokazna ocena sodišča prve stopnje pomanjkljiva, zato bi sodišče moralo slediti dokaznemu predlogu tožnice in postaviti novega izvedenca iste stroke. Tožnici je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, ker je bil njen dokazni predlog neutemeljeno zavrnjen.

Odgovor na pritožbo

7Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasila je tudi pritožbene stroške.

Odločitev o pritožbi

8Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

9Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnost, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

10Tožnici ni bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, ker je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen predlog za postavitev novega izvedenca.

11Sodišče prve stopnje je v postopku postavilo dva izvedenca – izvedenca cestnoprometne stroke in izvedenca za sodno medicino. Prvega glede ugotavljanja sil, ki so delovale na telo tožnice ob trku, in drugega, zaradi ugotavljanja, ali so ugotovljene sile v vzročni zvezi z zatrjevanimi poškodbami tožnice. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da mnenja izvedencev predstavljajo zaključeno celoto, s tem, da je tožnica sprejela mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, tako glede dinamike škodnega dogodka, kot tudi glede skupne naletne hitrosti. Ta dejstva že potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da bi lahko utrpela zatrjevane poškodbe ob škodnem dogodku. Izvedenec cestnoprometne stroke je namreč pojasnil, da je ob trku na telesa potnikov deloval pojemek do vrednosti največ 12 g, kar je ekvivalentno masi med 85 in 90 kg, da je bila naletna hitrost 20 do 25 km/h, da so bile posledično zato nizke sile in pojemki.¹

12Izvedenec sodne medicine se na zaslišanju res ni določno opredelil do hipotetičnih ugotovitev iz izvedenskega mnenja, da na nastanek poškodb, kot jih zatrjuje tožnica, lahko vplivajo tudi okoliščine, da so ženske z ožjimi vratovi bolj izpostavljene takim poškodbam kot moški, da je nastanek poškodbe lahko odvisen od materiala in dizajna sedeža, mehanske strukture vozila in osebnostne strukture posameznika, pa vendar je ključno, da je ta izvedenec na naroku pojasnil, da je verjetnost poškodbe tožnice zelo majhna, tudi glede na ugotovitve izvedenca cestoprometne stroke, in po njegovem mnenju še posebej/tudi iz razloga, ker je tožnica sedela na zadnjem sedežu še z dvema sopotnikoma. Izvedenec je še pojasnil, da pri ugotavljanju vzročne zveze, ki so delovale na telo tožnice ob trku in poškodbami, ki so jih utrpeli sopotniki, nima vpliva dejstvo, ali so določene poškodbe utrpeli ostali sopotniki v avtomobilu. Te spremenjene ugotovitve izvedenca je treba upoštevati tudi v kontekstu ugotovitev izvedenca, da je verjetnost nastanka poškodbe v konkretnem primeru zelo majhna.

13Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da glede na okoliščine konkretnega primera,² tudi izvedba dokazov - osebni pregled tožnice, ugotavljanje tehničnih lastnosti sedeža in motornega vozila - ne bi mogla vplivati na ugotovljena odločilna dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Odločitev pritožbenega sodišča

14Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

15S tem, ko je bila pritožba zavrnjena je bil zavrnjen tudi predlog tožnice za povrnitev pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).

16Odgovor na pritožbo je bil potreben glede na vsebinske razloge (prvi odstavek 155. člena ZPP), s katerimi je toženka določno odgovorila na navedbe tožnice, zato je pritožbeno sodišče priznalo toženki pritožbene stroške, v višini, kot jih je priglasila – za fotokopije 30,00 EUR. Te stroške mora tožnica plačati toženki v roku petnajstih dni od prejema sodbe pritožbenega sodišča.

¹ Podrobneje glej 8. tč. sodbe sodišča prve stopnje.
² Sodišče prve stopnje sicer pravilno ni sledilo predlogu toženke, da se postavi nov izvedenec cestnoprometne stroke, ki ga je predlagala na podlagi ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke, ki je izvedensko mnenje izdelal v kazenskem postopku, ki se vodi zoper oba voznika, ki sta bila udeležena v prometni nesreči, zaradi kaznivega dejanja goljufije.