VSL Sodba II Cp 1656/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 9.468,93 EUR nadomesti z zneskom 8.766,58 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke uveljavljal plačilo odškodnine v višini 315.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne 467,83 EUR (II. točka izreka), stranskemu intervenientu pa 9.468,93 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Pritožbo zoper odločitev vlaga tožnik. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Opozarja, da se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do kršitve pojasnilne dolžnosti. Zmotno je ugotovilo dejansko stanje, ker je sledilo izvedenskemu mnenju A. A., dr. medicine. Ta je zaradi poznanstva z zdravniki pristranski. Izvedenec se z zdravniki srečuje na raznih kongresih in srečanjih. Čeprav to niso prijateljska srečevanja, je zasejan dvom v nepristranskost izvedenskega mnenja. V odločbi Ustavnega sodišča Up 680/14 z dne 5. 5. 2016 je poudarjena zahteva po izvedbi dokaza z izvedencem na način, ki ne pušča nobenega dvoma o možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, v katerega se dvomi, učinkovito preizkusi z drugim izvedencem. Ker sodišče v postopek ni pritegnilo drugega izvedenca medicinske stroke iz tujine, je kršilo določbe pravdnega postopka in zmotno ugotovilo dejansko stanje.

Stranskemu intervenientu so bili neupravičeno priznani stroški iz 2., 3., 5. in 6. pripravljalne vloge. Teh ni mogoče opredeliti kot obrazloženih pripravljalnih vlog. V drugi pripravljalni vlogi stranski intervenient ponavlja navedbe iz prve pripravljalne vloge ter tožnikove navedbe iz četrte pripravljalne vloge. V tretji pripravljalni vlogi so zastavljena vprašanja izvedencu. Če so ta krajša ali enostavna, takšne vloge glede na sklep II Cp 1917/2019 z dne 22. 1. 2020 ni moč šteti kot obrazloženo pripravljalno vlogo. Peto in šesto pripravljalno vlogo pa je treba upoštevati kot dokazni predlog oziroma drugo vlogo po tarifni št. 19/4 Odvetniške tarife (OT). Pripravljalne vloge ne vsebujejo nobenih bistveno novih ter izvirno oblikovanih dejanskih in pravnih argumentov, zato jih je treba vrednotiti s tarifno št. 19/4 OT v višini 50 točk.

3Pritožba je bila vročena toženki in stranskemu intervenientu. Nanjo se je odzval stranski intervenient. V odgovoru izraža svoje nestrinjanje s pritožbenimi zatrjevanji ter predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožnik odškodninsko odgovornost gradi na zatrjevanjih, da ga v Splošni bolnišnici X (zavarovanka toženke) kljub urgentnemu stanju niso sprejeli preko čakalne vrste in mu nato rane na trebuhu niso pravilno zašili, kar vse skupaj je pripeljalo do okužbe z bakterijo baumannii.

6Prvostopenjsko sodišče je na podlagi skrbno izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da v obravnavani zadevi ni prišlo do strokovne napake zdravniškega osebja v postopku tožnikovega zdravljenja. Zanikalo je obstoj vzročne zveze med zašitjem rane ter razvojem bakterije baumannii; pa tudi med neprednostno obravnavo tožnika – čakanjem na obravnavo – in razvojem bakterije ter poslabšanjem zdravstvenega stanja. Podlago za sprejeto odločitev nudi izvedensko mnenje primarija A. A., dr. medicine, sodnega izvedenca. Ta je ugotovil, da zamik toženčeve zdravstvene obravnave (uro do dve) ni bistveno vplival na njegovo stanje¹. Ker med ravnanjem zdravstvenega osebja in pojavom bakterije ter poslabšanjem tožnikovega zdravstvenega stanja ni podana vzročna zveza, je bil tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.

7Pritožba napačno opozarja na neopredelitev prvega sodišča do grajane pojasnilne dolžnosti. V točki 13 obrazložitve je sodišče jasno navedlo, da je zavarovanje zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti izključeno. To pomeni, da morebitna kršitev pojasnilne dolžnosti v zavarovalnem kritju ni zajeta. Navedeno izhaja iz splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalcev zdravstvenih storitev (priloga B4), ki dopolnjuje posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in (praviloma) tudi zavezuje. Tožnik tem toženkinim navedbam ni ugovarjal. Tudi v pritožbi je le posplošeno in napačno zatrjeval neopredelitev prvega sodišča do tega vprašanja. Ker je sodišče v zvezi s pojasnilno dolžnostjo podalo jasen odgovor, tožnik pa mu ni oporekal, je predmetni pritožbeni očitek neutemeljen.

8Posplošen in neizkazan je tudi nadaljnji pritožbeni očitek o pristranskosti sodnega izvedenca A. A. Dejstvo, da se zdravniki srečujejo na raznih kongresih, pri čemer pa – kot zatrjuje izvedenec – ne gre za prijateljska srečevanja, ne izkazuje izvedenčeve pristranskosti in ne narekuje dokazovanja z novim izvedencem iz tujine. Pritožnik bi moral nanizati konkretnejše okoliščine, ki bi pri izbranem izvedencu nakazovale na okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Za postavitev novega izvedenca se mora vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev². V pritožbi niso ponujeni niti indici, ki bi kakorkoli nakazovali na doktrinarno nepravilnost izvedenskega mnenja oz. na morebitne napake. Zato razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev ni vzpostavljen. Pomanjkanje nepristranskosti pri sodno postavljenem izvedencu bi res lahko pomenila kršitev načela enakosti orožij, kot enega izmed vidikov poštenega postopka³, vendar pa očitki ne smejo ostati na ravni posplošenosti. Morebitna srečanja zdravnikov na kongresih (še) ne izkazujejo izvedenčeve pristranskosti in utemeljujejo razloga za postavitev novega izvedenca.

9Pritožba zmotno opozarja, da druge, tretje in pete pripravljalne vloge stranskega intervenienta ni mogoče upoštevati kot obrazloženih pripravljalnih vlog po 2. točki tarifne št. 19/1 do tarifne št. 19/3 OT. V navedenih vlogah je stranski intervenient pojasnil svoja naziranja in podal navedbe glede zastaranja tožbenega zahtevka, pojasnilne dolžnosti, vzročne zveze ter izvedencu medicinske stroke postavil kompleksna vprašanja. Zato je pravilna materialnopravna opredelitev prvega sodišča, da navedene vloge izpolnjujejo standard obrazloženosti. Nasprotno pa šesta pripravljalna vloga tudi po oceni pritožbenega sodišča temu standardu ne zadosti. V njej stranski intervenient le povzema ugotovitve in zaključke dopolnjenega izvedenskega mnenja ter ne pojasnjuje svojih naziranj in podaja novih navedb. Vloga ni nujno potrebna, saj bi lahko stranski intervenient takšen povzetek podal tudi na zadnjem naroku 16. 3. 2022. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenemu očitku, da stranskemu intervenientu v skladu s tarifno št. 19 OT za predmetno vlogo pripada 50 in ne 1.000 točk, kot je nepravilno zaključilo prvo sodišče.

10Zaradi napačne materialnopravne odločitve v stroškovnem delu je bilo treba pritožbi delno ugoditi in znesek pravdnih stroškov, ki jih tožnik dolguje stranskemu intervenientu, znižati z 9.468,93 EUR na 8.766,58 EUR (5. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP).

11Tožnik je s pritožbo uspel le v minimalnem stroškovnem delu, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. To velja tudi za strošek odgovora na pritožbo, ki ga glede na vse okoliščine primera ni mogoče šteti za potrebnega v smislu določbe 155. člena ZPP.

¹ Na stopnjo vnetnega procesa.
² Primerjaj II Ips 48/2021 z dne 18. 1. 2021.
³ Primerjaj VSRS VIII Ips 266/2017.