VSL Sklep I Ip 1487/2022

I. Pritožba se zavrne in se sklep v I. točki izreka potrdi.

II. Vodilni upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog dolžnice za odlog izvršbe na nepremičnino ID znak del stavbe 1, last dolžnice do celote (1/1), z dne 23. 8. 2022 zavrne (I. točka izreka sklepa) in da upnika A. A. (I 1406/2022) in B. B. (I 1442/2022) nosita sama stroške izjav o predlogu dolžnice za odlog izvršbe na nepremičnino ID znak del stavbe 1, last dolžnice do celote (1/1), z dne 23. 8. 2022 (II. točka izreka sklepa).

2Zoper I. točko izreko sklepa se pravočasno laično pritožuje dolžnica. Navaja, da zaradi navodil sodišča, kaj naj naredi s predlogom (po telefonu ji je bilo sporočeno, naj predlog poda upniku), ni navajala vseh razlogov. Glede zadeve vodilnega upnika navaja, da je stanovanje njen edini dom in v primeru takojšnje izvršbe ostane brez doma. Ima številne zdravstvene težave, kronično alergijo in astmo, ker je bila poleg službe izpostavljena še neprimernim stanovanjskim pogojem. Ima fibromialgijo in kup težav iz naslova prometne nesreče iz leta 2012. Ima zdravila za živce, ki jih je zaradi izvršbe še povišala, sicer dobi nevzdržen glavobol. To zanjo predstavlja šok, ki jo je popolnoma ohromil, za nameček pa ji je v 95. letu umrla še mama, ki ji je morala veliko pomagati, tudi pri hranjenju. Zanjo izguba stanovanja predstavlja nenadomestljivo škodo za vedno, pri svojih 67 letih pa se ni zmožna angažirati za iskanje novega stanovanja. Vrednost dolga do upnika predstavlja kvečjemu četrtino vrednosti stanovanja, upnik, ki ima toliko kapitala, pa ne bo obubožal. Upnika je obvestila, da bo dolg sigurno vrnjen, ko dobi vrnjen dolg od svojega dolžnika, sicer pa je upnik ves čas vedel, da si je denar sposodila za nekoga drugega. Dolžnik ima sedaj težave z vračilom, čeprav je njej in vodilnemu upniku zagotovil, da bo dolg vrnil v kratkem. Glede zadeve pristopnega upnika pa navaja, da zaradi dolga 1.508,84 EUR in 5.888,81 EUR obresti pri njemu ne bo nihče lačen, saj je dobro situiran. Upniku je pod ceno prodala hišo, ker je potrebovala dodatna sredstva, pa je od njega vzela še 5.000,00 EUR posojila in stroški še bodo vrnjeni. Neprimerno je, da sedaj zahteva plačilo od nje od stanovanja, saj je sam povzročil te stroške. Ker je izčrpana, sedaj ne more sodelovati v postopku in je cenilca, ki je razpisal ogled stanovanja, o tem obvestila. Ker je odpotoval, bo sodišče pozvala za odpoklic cenilca, zato prosi za odložitev ogleda.

3Na pritožbo je odgovoril vodilni upniku po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je predlog dolžnice za odlog izvršbe zavrnilo z obrazložitvijo, da za utemeljitev obstoja subjektivnega pogoja za odlog izvršbe pavšalno sklicevanje na pravico do doma ne zadostuje. Dolžnica bi morala konkretno zatrjevati in izkazovati škodo, ki bi s takojšnjo realizacijo izvršbe nastala njej, in škodo, ki bi jo zaradi morebitnega odloga izvršbe utrpel upnik, in ponuditi argumentirano njuno medsebojno tehtanje. Tega trditvenega in z njim povezanega dokaznega bremena pa dolžnica ni zmogla. Izguba doma sama zase predstavlja redno posledico izvršbe na nepremičnine, posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, pa ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Izguba doma zaradi takojšnje nadaljnje realizacije izvršbe bi pri dolžnici eventualno lahko predstavljala nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, vendar le, če bi dolžnica v predlogu za odlog izkazala, to je podala ustrezne trditve in zanje predložila dokaze, kako konkretno bi izguba doma zaradi takojšnje izvršbe vplivala nanjo v materialnem, psihološko-socialnem in v pravnem pogledu. Ker v tej izvršilni zadevi vrednost stanovanja, ki je predmet izvršbe, še ni bila ugotovljena, sodišče v tej fazi postopka po uradni dolžnosti ne more podati ocene, ali obstoji očitna nesorazmernosti med upnikovo terjatvijo in vrednostjo nepremičnine, ki je predmet izvršbe in je dom dolžnice, tako da sodišče izvršbe ni moglo odložiti niti po uradni dolžnosti. Dejstvo izgube doma v primeru takojšnje nadaljnje oprave izvršbe, ki ga (tudi) kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe uveljavlja dolžnica, samo zase po prepričanju sodišča ne predstavlja posebno upravičenega razloga, ki bi utemeljeval ugoditev predlogu nove dolžnice za odlog izvršbe. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

7Skladno z 71. členom ZIZ je izvršbo na dolžnikov predlog mogoče odložiti, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da bi bila ta škoda večja od škode, ki bi v primeru odloga nastala upniku, če je podan eden od v prvem odstavku taksativno naštetih primerov. Poleg tega ZIZ v drugem odstavku 71. člena odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti omogoča še ob obstoju posebno upravičenih razlogov. Kot take razloge zakon določa: ko gre za izvršbo na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo nesorazmerno visoke terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (1. točka); ko gre za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da bivanjske stiske ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo interese dolžnika kot bi odlog ogrozil interese upnika (2. točka); ko dolžnik – potrošnik zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa (3. točka); in ko so podani drugi posebno upravičeni razlogi, ki jih izkaže dolžnik (4. točka). Skladno s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ se torej kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe šteje položaj, ko je bila dovoljena izvršba na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Upoštevaje drugi odstavek 74. člena ZIZ se po navedeni podlagi izvršba lahko odloži najdlje za šest mesecev in le enkrat, kadar dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenja centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov. Ne glede na pogoje iz drugega odstavka 74. člena ZIZ (t.j. ob odsotnosti mnenja CSD) je možen odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ najdlje za tri mesece in le enkrat (tretji odstavek 74. člena ZIZ).

8Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je dolžnica v svojem predlogu za odlog izvršbe zgolj pavšalno sklicevala na to, da gre za izvršbo na stanovanje, ki predstavlja njen edini dom. Vse dodatne pritožbene navedbe so pritožbene novote, glede katerih pa dolžnica ni z ničemer izkazala, da omenjenih trditev iz opravičljivih razlogov ni mogla podati že v samem predlogu za odlog izvršbe, saj tudi trditev, da naj bi ji tako svetovalo sodišče po telefonu, z ničemer ne dokazuje. Nedovoljenih pritožbenih novot, vsebovanih v pritožbi, višje sodišče tako ne sme upoštevati, saj dolžnica svoje navedbe v pritožbi podaja prepozno (primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in je pritožba že iz teh razlogov neutemeljena. Kljub temu pa bo višje sodišče dolžnici, ki je laična oseba, podalo nekaj pojasnil v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika.

9Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da morajo biti pogoji za odlog izvršbe podani tako v vodilni kot pristopnih zadevah, saj izvršbe na nepremičnino ni mogoče voditi le v eni zadevi, v drugi pa ne (na primer prodati nepremičnino v eni zadevi, v drugi pa ne).

10Prav tako višje sodišče poudarja, da očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev. To pa je bistveno, saj je namen zakona že od novele ZIZ-L dalje preprečiti t. i. socialne izvršbe, to je položaje, ko bi dolžniki zaradi izvršbe za poplačilo praviloma relativno nizkih terjatev ostali brez svojega stanovanja oziroma stanovanjske hiše, čeprav bi bil dolg (tudi ob prizadevanju humanitarnih organizacij in drugih institucij) lahko v doglednem času poplačan.¹ V obravnavni zadevi pa ne gre za tak primer. Sodna praksa se je namreč tudi že postavila na stališče, da pri presoji (ne)sorazmernosti prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ni mogoče izolirano upoštevati le posamezne izvršilne zadeve, temveč je treba upoštevati tudi povezane izvršilne zadeve (vodilno in pristopne, tako sklepa VSL III Ip 3236/2017, II Ip 371/2021 itd.), oziroma skupen znesek terjatev vseh upnikov. Že terjatev vodilnega upnika 45.000,00 EUR s pripadki pa nikakor ne predstavlja bagatelnega zneska.

11Odlog izvršbe ne bi bil mogoč niti na podlagi v pritožbi (kot že rečeno sicer prepozno) uveljavljanih zdravstvenih razlogov. Glede na zatrjevane dolgotrajne zdravstvene težave in ne neke kratkotrajne težave, za katere bi bilo moč pričakovati, da bodo v času odloga (v treh mesecih - sodišče lahko odloži izvršbo iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za tri mesece – šesti odstavek 74. člena ZIZ) odpravljene, ni mogoče govoriti o posebno upravičenih razlogih, zaradi katerih je mogoče ugoditi predlogu za odlog izvršbe. Sodna praksa, ki priznava poslabšanje zdravja kot pravno priznano škodo oziroma upravičen razlog za odlog izvršbe, se nanaša na težka bolezenska stanja, ki dolžnike resneje in akutno ogrožajo,² česar pa dolžnica ne trdi oziroma ne trdi, da bi bile njene bolezni v kakšni nevarni fazi.

12Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času na drug način tudi poplača (v zvezi s slednjim dolžnica nasprotno trdi, da ni pričakovati, da bi njen dolžnik njej poplačal dolg). Zato dolžnica s predlogom za odlog izvršbe ne bi mogla uspeti niti s trditvami, da je zaradi stresa "ohromljena", nezmožna sodelovati v postopku in da pri svoji starosti ne more iskati drugega bivališča. Višje sodišče sicer razume, da se je dolžnica znašla v težki situaciji, vendar pa dolžnica ne more pričakovati, da bosta njeno situacijo trpela upnika (ki imata na podlagi izvršilnih naslovov pravico do poplačila terjatev, četudi sta sama bolje situirana od dolžnice) ali jo rešilo sodišče, temveč se mora aktivirati prav dolžnica. Dolžnica bi v predlogu za odlog tako morala navesti dejstva in dokaze, kaj je skušala storiti, da bi si zagotovila bivanje, a pri tem ni bila uspešna, primeroma, da si je poskušala bivanje urediti pri sorodnikih, pridobiti neprofitno stanovanje, da je podala prošnjo za namestitev v zavod ipd., oziroma, da bo takšna dejanja opravila v času predlaganega odloga izvršbe. Možnosti za zagotovitev nadomestnega bivališča je tako več in niso nujno pogojene s finančno sposobnostjo dolžnice, dolžnica pa lahko (če nima niti pomoči sorodnikov ali prijateljev) pomoč pri pridobivanju drugega bivališča dobi tudi na pristojnem centru za socialno delo ali dobrodelnih organizacijah.

13Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Vodilni upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 26. 10. 2017, EPA 2321-VII, str. 119.
² Primerjaj na primer odločbo Ustavnega sodišča U-I-171/16, kjer je dolžnica zatrjevala izjemno slabo in nevarno zdravstveno stanje po dveh možganskih operacijah, z njo pa je živel tudi invalidni sin.