VSRS Sklep X DoR 72/2022-7

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali obrazložitev izpodbijane sodbe ustreza kriterijem obrazložitve o enostavnem pravnem in dejanskem stanju, ki naj bi opravičevalo sojenje po sodniku posamezniku (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1), kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 81/2019 z dne 29. 5. 2019?

1Upravno sodišče Republike Slovenije je na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi in odpravilo stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje Upravne enote Koper, št. 351-171/2017-60 z dne 20. 3. 2019, ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek.

2Iz uvoda sodbe izhaja, da je o zadevi odločila sodnica posameznica. Nadalje iz sodbe izhaja, da je bila opravljena glavna obravnava in je Upravno sodišče tožbi ugodilo zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve procesnih pravil upravnega postopka. Kot ključni materialnopravni razlog za ugoditev tožbi je navedlo, da se gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in nadzidavo izda na podlagi dejansko obstoječih okoliščin (stanja v naravi), kar izhaja tudi iz četrtega odstavka 20. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji (Pravilnik) in ne na podlagi prej izdanih dovoljenj. V tej zadevi pa je bil PGD po navedbah investitorja (stranke z interesom) izdelan zgolj na podlagi obstoječih risb projekta izvedenih del, na podlagi katerih je bilo izdano uporabno dovoljenje, ne pa na podlagi dejanskega posnetka stanja v naravi. Ta okoliščina je po presoji sodišča lahko pomembna tudi pri presoji soglasij in mnenj (predvsem glede študije požarne varnosti in kulturno varstvenega soglasja) in s tem presoji pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

3Stranka z interesom (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi štirih vprašanj. Prvi dve vprašanji se nanašata na izpolnjevanje pogojev za sojenje po sodniku posamezniku iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, tretje in četrto pa na pravilno uporabo materialnega prava.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (prvega vprašanja) izpolnjeni, zato je predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6Predlagatelj je namreč v predlogu opozoril, da obseg obrazložitve izpodbijane sodbe, v sodbi povzetega dejanskega stanja in dokaznih predlogov kaže na to, da v obravnavni zadevi ne gre za enostavno dejansko in pravno stanje in se pri tem skliceval na sklep Vrhovno sodišča I Up 81/2019 z dne 29. 5. 2019. V tem sklepu pa je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da mora Upravno sodišče konkretizirano navesti in utemeljiti razloge svoje določitve o sojenju po sodniku posamezniku, glede na to, da gre pri takšnem sojenju za izjemo od siceršnjega senatnega sojenja. Pojasnilo je tudi, da kriterij "enostavnega dejanskega in pravnega stanja", ki ga tretja alineja prvega odstavka 13. člena ZUS-1 določa kot možen razlog za izjemo od senatnega sojenja, predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti (ustrezno obrazložiti) glede na konkretni primer.

7Na podlagi obrazloženega gre torej za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah obravnavanega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

8V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.