VSL Sodba II Cpg 498/2022

I. Pritožba toženke in nasprotne tožnice proti I. in III. točki izreka se zavrne in se prvostopenjska sodba v teh delih potrdi.

II. Pritožbi tožnice in toženke po nasprotni tožbi se delno ugodi in se prvostopenjska sodba v izpodbijani stroškovni odločitvi iz IV. točke izreka delno spremeni tako, da se tožnici priznani stroški postopka zvišajo za 20,76 EUR.

III. Toženka je dolžna v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 15,65 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

IV. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožnica pa stroške odgovora na pritožbo.

Uvodno pojasnilo

1Tožnica je 19. 5. 2020 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 950,00 EUR s pripadki. Po ugovoru zoper izdan sklep o izvršbi se je postopek pod št. IX Pg 1214/2020 nadaljeval v pravdi. V tej pravdi je tožnica od toženke zahtevala plačilo dveh računov in sicer za dne 15. 5. 2019 opravljen prevoz na relaciji A., Nizozemska - Logatec ter za dne 1. 8. 2019 opravljen prevoz na relaciji Zagreb - Ploće.

2Dne 17. 9. 2020 je toženka kot nasprotna tožnica proti tožnici kot nasprotni toženki pod opr. št. IX Pg 1465/2020 vložila tožbo zaradi plačila 1.899,97 EUR s pripadki. S to tožbo je zahtevala povrnitev škode na blagu, ki da ji je nastala pri prevozu Zagreb - Ploće. S sklepom z dne 11. 10. 2021 je sodišče prve stopnje obe zadevi združilo v enotno obravnavanje in odločilo, da vodilni spis postane zadeva IX Pg 1214/2020.

Izpodbijana sodba

3Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici plačati 950,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 500,00 EUR od 30. 6. 2019 dalje (za prevoz iz A. do Logatca), od zneska 450,00 EUR pa od 16. 9. 2019 (za prevoz iz Zagreba do Ploć) (I. točka izreka). Zahtevku po nasprotni tožbi je ugodilo le za 2,08 EUR s pripadki (II. točka izreka), višji zahtevek iz nasprotne tožbe pa je zavrnilo (III. točka izreka). Hkrati je toženki naložilo, da tožnici povrne njene pravdne stroške v znesku 1.331,04 EUR s pripadki (IV. točka izreka).

4V obrazložitvi je pojasnilo, da je tožnico imenovalo tožnica tako tudi takrat, kadar je nastopala v vlogi nasprotne toženke, toženko pa je imenovalo toženka tako tudi takrat, kadar je nastopala v vlogi nasprotne tožnice. Takega poimenovanja se je držalo tudi pritožbeno sodišče.

5Svojo sodbo je sodišče prve stopnje oprlo na sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je tožnica za toženko 10. 5. 2019 opravila prevoz na relaciji A., Nizozemska - Logatec za prevoznino v višini 500,00 EUR, ki jo tožnica vtožuje z računom ES 976/1/1 z dne 15. 5. 2019, (2) da je družba E. B.V. pri družbi F. B.V. naročila prevoz na relaciji Zagreb - Ploće, ta slednja družba pa je za prevoz angažirala tožnico, ki je prevoz opravila s svojim podizvajalcem, (3) da je bila za drugi prevoz dogovorjena prevoznina v višini 450,00 EUR, ki jo tožnica vtožuje z računom ES 1616/1/1 z dne 1. 8. 2019, (4) da so bili predmet drugega prevoza prehranski izdelki (med drugim pijača v pločevinkah, čips in čokoladne tablice), (5) da je toženka zahtevala, da se prevoz v Ploće opravi v vozilu s stalno vzdrževano temperaturo 16 stopinj Celzija, (6) da je bilo blago v Ploćah prevzeto 31. 7. 2019, na cilj je prispelo na dogovorjeni dan 2. 8. 2019, raztovorjeno pa je bilo v času od 11.30 do 12. ure, (7) da je podizvajalec tožnice v Ploćah za 15 minut to blago preložil na tovornjak s cerado, ker je imel težave s tovornim vozilom, ki zagotavlja dogovorjeno temperaturo, (8) da je ob pregledu prispelega blaga v Ploćah prevzemnik ugotovil, da je sedem pločevink pijače poškodovanih, (9) da je prevzemnik ob prevzemu blaga v Ploćah opozoril, da so škatle s čokolado v zelo slabem stanju (e-sporočilo predstavnika prevzemnika z dne 2. 8. 2019, v spisu IX Pg 1465/2020, B62), (10) da je naročnik prevoza zatrjevano škodo uveljavljal od F. B.V., ta pa od toženke in (11) da je toženka za zatrjevano škodo tožnici izstavila račun št. 195102960 v višini 1.855,97 EUR.

6Na podlagi zgoraj povzetih dejstev je presodilo, da je tožnica oba prevoza opravila, čemur toženka niti ni nasprotovala. Ob tem, ko je povzelo številna določila CMR konvencije (v zvezi s prvim prevozom) in Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu¹ (v zvezi z drugim prevozom), je tožbenemu zahtevku po tožbi v celoti ugodilo. Zahtevek iz nasprotne tožbe na plačilo odškodnine v znesku 1.855,97 EUR pa je v pretežnem delu zavrnilo. Izpostavilo je vse predpostavke civilnega delikta v zvezi s kršitvijo pogodbe in ob sklicevanju na 239. člena OZ presodilo, da je tožnica sicer kršila pogodbene obveznosti, da pa toženka nastanka škode ni dokazala. Tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi je ugodilo le za znesek 2.08,00 EUR², kolikor naj bi (na podlagi izračuna) znašala vrednost poškodovanih 7 pločevink. Navedbam toženke, da je v kraju raztovora prejela manj kot sedem palet ni sledilo zato, ker toženka ni navedla, kateri naj bi bili izdelki, ki so bili na paletah, to pa ne izhaja niti iz predloženih listin. Obširno se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali lahko 15 minutna vožnja v neustreznem tovornem vozilu ob visokih temperaturah povzroči škodo na blagu, vendar je presodilo, da trditve o 31 stopinjah Celzija ostajajo nedokazane.

Pritožbi obeh strank

7Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožnica jo je izpodbijala v stroškovni odločitvi (IV. točka izreka), toženka pa v odločitvi o glavni stvari (I. in II. točka izreka). Pritožbeno sodišče je smiselno štelo, da toženka proti II. točki, s katero je delno uspela (z zneskom 2,08 EUR), ni vložila.

8Obe stranki sta vložili odgovor na pritožbo in obe sta predlagali zavrnitev pritožbe nasprotne stranke ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi tožnice

9Pritožba tožnice je delno utemeljena.

10Drži pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje tožnici priznalo prenizko kilometrino za prihod njenega pooblaščenca iz Krškega v Ljubljano in nazaj. Od pisarne pooblaščenca tožnice v Krškem do Okrožnega sodišča v Ljubljani znaša razdalja 98 km, v obe smeri torej 196 km. Sodišče prve stopnje pa je tožnici priznalo kilometrino le za 150 km. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano stroškovno odločitev spremenilo tako, da je tožnici priznalo kilometrino še za 46 km, kar ob vrednosti kilometrine 0,37 EUR/1 km znaša 17,20 EUR, upoštevajoč 22 % DDV pa 20,76 EUR.

11Do povrnitve nagrade za sestavljanje tistih vlog, ki jih v SMV določilo 452. člena ZPP ne predvideva, tožnica ni upravičena. O tem, koliko vlog lahko vloži med postopkom v SMV, je bila kar dvakrat opozorjena (povratnici pripeti pri l. š. 11 v spisu IX 1465/2020 in pri l. š. 42 v spisu IX Pg 1214/2020). Če se je tožnica odločila, da bo odgovarjala tudi na vloge toženke izven tistih iz 452. člen ZPP, pa mora skladno z določilom prvega odstavka 155. člena ZPP stroške za sestavo teh vlog nositi sama³, pa četudi jo je sodišče prve stopnje, kot zatrjuje, pozivalo, naj odgovarja na te vloge.

K odločitvi o pritožbi toženke

12Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

Posebnosti postopka majhne vrednosti

13Tudi tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

Pravna podlaga

14Skladno z določilom prvega odstavka 131. člena OZ mora tisti, ki komu povzroči škodo, to škodo povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Predpostavke za priznanje odškodnine so: (1) protipravno ravnanje poškodovalca⁴ (2) škoda, ki jo utrpi oškodovanec, (3) vzročna zveza med prvim in drugim elementom in (4) krivda poškodovalca. Vsi štirje elementi mora biti kumulativno podani. Če enega ni, je zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.

Odgovori na odločilne pritožbene navedbe

15Temeljno načelo obligacijskega prava pacta sunt servanda, ki pomeni, da se morajo pogodbene stranke držati določil pogodbe, je uzakonjeno že v drugem odstavku 9. člena OZ.

16Iz določila prvega odstavka 239. člena OZ, ki ga je v obrazložitvi izpodbijane sodbe citiralo sodišče prve stopnje pa konkretneje izhaja, da je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je prva predpostavka za priznanje odškodnine podana, saj je toženka kršila prevozno pogodbo. Tik pred prispetjem v namembni kraj je sredi poletja (torej v hudi vročini) blago za 15 minut preložila na tovorno vozilo s cerado, kjer ni bila zagotovljena s pogodbo dogovorjena temperatura 16 stopinj Celzija. Zato na nepotrebno pritožbeno poudarjanje, da je tožnica ravnala protipravno, pritožbeno sodišče ne odgovarja.

17Drži, da je sodišče prve stopnje kot nedokazano štelo toženkino trditev, da je bilo takrat Ploćah 31 stopinj Celzija. Pritožbeno sodišče je v SMV, kot rečeno, sicer vezano na dejstva, ki jih ugotovi sodišče prve stopnje. Vendar v zvezi s to ugotovitvijo je sodišče prve stopnje po pritožbenem stališču zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da mnoga e-sporočila tolikšno vročino zraka potrjujejo.

18Vprašanje, ali je zgoraj povzeta postopkovna kršitev sploh podana ali pa gre za kakšno drugo kršitev, za odločitev o pritožbi ni pomembno. Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju pa tudi ni pomembno, ali je splošno znano, da se čokolada v zaprtem neizoliranem prostoru na soncu topi.

19Kot rečeno, morajo biti za obstoj splošnega civilnega delikta kumulativno podane vse štiri predpostavke. Sodišče prve stopnje pa je presodilo, da toženka škode (z izjemo na 7 pločevinkah) ni dokazala.

20Po določilu 132. člena OZ pomeni navadna škoda zmanjšanje premoženja. Če je táko škodo toženka res utrpela, bi jo morala za uspeh v pravdni natančno konkretizirati. S sklicevanjem na okoliščine (več kot 31 stopinj Celzija), v katerih bi škoda utegnila nastati in s predložitvijo e-sporočil, iz katerih izhaja, da je bila takrat temperatura celo višja od 31 stopinj Celzija, na slabo embalažo škatel, v katerih so se nahajali posamezni prehrambeni izdelki in na abstraktno zatrjevanje, da je blago na cilj prispelo poškodovano, pa toženka škode ni niti utemeljila niti dokazala.

21Z vpogledom v fotografije (od B16 do B50 v spisu IX Pg 1214/2020) se je namreč sodišče prve stopnje prepričalo, da so bili med dostavljenim blagom različni izdelki iz čokolade (I., J., K., L.) in da zatrjevane škode fotografije blaga ne potrjujejo. Ta ne izhaja niti iz predložene elektronske korespodence. V e-sporočilu z dne 2. 8. 2019 (B62), na katerega se v prid navedbam o nastanku škode sklicuje toženka, je omenjeno le, da so škatle s čokolado (ne čokolada sama) v zelo slabem stanju, e-sporočilo z dne 5. 8. 2019, pa o škodi sploh govori ne.

22Sicer pa s pritožbeno navedbo, da je blago na cilj prispelo poškodovano (čokolada je bila stopljena, plastenke pa uničene) pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Ta razlog pa je v postopku v SMV nedopusten.

23Drži pritožbena navedba, da se je v prid resničnosti navedb o nastanku škode toženka sklicevala na že omenjeni elektronski sporočili z dne 2. 8. 2019 in z dne 5. 8. 2019. Ker pa, kot pojasnjuje sodišče prve stopnje, (1) iz fotografij ni razvidna niti ena sama stopljena ali kakorkoli poškodovana čokoladna tablica, ker (2) e-sporočilo z dne 5. 8. 2019 o škodi ne govori in ker (3) e-sporočilo z dne 2. 8. 2019 govori le o slabi embalaži, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da ni ocenilo izvedenih dokazov s predloženimi elektronskimi sporočili z dne 2. 8. 2019 in 5. 8. 2019. Zatrjevana kršitev bi ob predpostavki, da bi bila ustrezno konkretizirana, lahko predstavljala kvečjemu kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne pa iz 14. in 15. točke istega odstavka istega člena.

24Absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi po pritožbenem stališču sodišče prve stopnje storilo s tem, ker ni zaslišalo predlaganih prič M. M. in N. N., ki da bi lahko potrdila vse trditve (to je vsako posamično trditev, ki jih vloga vsebuje). Taka kršitev je podana takrat, kadar sodišče eni stranki z nezakonitim postopanjem ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem. Omenjenih prič sodišče resnično ni zaslišalo. N. N. naj bi skupaj z direktorjem toženke M. M. urejal naročilo in reklamacijo blaga. Ker pa toženka ni pojasnila, kdaj in kje ter kako sta si ti dve osebi ogledali zatrjevano stopljene čokoladne tablice (izdelke) in kaj sta ob ogledu ugotovili, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker teh oseb ni zasliševalo. Dokazni predlog mora biti substanciran. To pomeni, da mora stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, konkretno navesti, za ugotovitev katerih dejstev predlaga izvedbo posameznega dokaza⁵. Z izvajanjem dokazov namreč ni dopustno nadomeščati manjkajoče trditvene podlage. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče vezano na predlog stranke, da naj sodišče izvede dokaz z zaslišanjem priče za ugotovitev vseh zatrjevanih navedb.

25S pritožbenim očitkom, da je bil prevoz neustrezen in neskladen z naročilom ter z očitkom o zmotni uporabi dokaznega bremena v zvezi s tem, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj je sodišče prve stopnje jasno ugotovilo, da je toženka kršila dogovorjeno prevozno pogodbo.

Zaključek

26Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba toženke ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

27Tožnica je kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 950,00 EUR. Uspela je z zneskom 20,76 EUR, kar predstavlja 2,2 % navedenega zneska. Tarifna številka 21 OT za sestavo pritožbe od vrednosti spornega predmeta 950,00 EUR predvideva 250 točk, ne pa 375, kot je navedla pritožnica v stroškovniku. Za sestavo pritožbe od VSP 950,00 EUR torej OT predvideva 150,00 EUR (250 x 0,60 EUR), od tega zneska pa 2,2 % znaša 5,63 EUR.⁶ Za pritožbeni postopek po 16. členu ZST taksa od zneska 20,76 EUR znaša 18,00 EUR, po taksni tarifi 3009 pa ji pripada, ker gre za pritožbo na stroške, 40 odstotkov tega zneska, torej 7,20 EUR. Skupno je torej upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v znesku 12,83 EUR, upoštevajoč 22 odstoten DDV, pa ji je pritožbeno sodišče priznalo 15,65 EUR. Te stroške je naložilo v plačilo toženki. Če ta priznanih pritožbenih stroškov tožnici ne bo plačala v 8 dneh od prejema sodbe, pa ji bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

28Za odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče pravdnima strankama ni priznalo nobene nagrade, saj oba odgovora na pritožbo ocenjuje kot nepotrebni vlogi (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožnica v odgovoru na pritožbo ni niti z besedo omenila, da je tožbeni zahtevek neutemeljen zato, ker škode in višine škode toženka ni utemeljila niti dokazala, odgovor na pritožbo toženke pa je nepotrebna vloga zato, ker ne drži, da je v stroškovniku tožnica zahtevala plačilo tolikšne kilometrine, kolikor ji je odmerilo sodišče prve stopnje. V stroškovniku je namreč tožnica zahtevala povrnitev kilometrine za 200 prevoženih kilometrov.

¹ Ur. l. RS, št. 126/03 -49/11 - ZPPCP-1
² II. točka izreka
³ 453. člen ZPP: dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu, se ne upoštevajo. 155. člen ZPP: Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo, sodišče upošteva le tiste stroške, ki so potrebni za pravdo.
⁴ Pri čemer ni pomembno, ali gre za neposlovno protipravno ravnanje ali za kršitev pogodbe.
⁵ primerjaj 212. člen ZPP.
⁶ Če bi pritožnica s pritožbo zahtevala le plačilo manjkajoče kilometrine in ta znesek navedla kot VSP v pritožbi, bi bil njen pritožbeni uspeh 100 %. V tem primeru pa bi bila upravičena do plačila pritožbenih stroškov (brez takse za pritožbeni postopek) v znesku 183,00 EUR (plus taksa za pritožbeni postopek).