UPRS Sodba I U 708/2020-15

Tožba se zavrne.

Uvodno o upravnem postopku

1Gradbena inšpektorica (v nadaljevanju: Inšpektorica) je tožnici naložila, da ustavi gradnjo stanovanjskega objekta tlorisne velikosti 4 m x 6 m, s pritličjem in mansardo na zemljišču s parcelno številko 693 katastrske občine ... Opisano stavbo je morala tožnica odstraniti do 15. 9. 2019 in vzpostaviti prejšnje stanje, sicer ji je grozila izvršba nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo. Inšpektorica je prepovedala določena dejanja in brunarico označila s tablo. Ta ukrep je izrekla, ker je ugotovila, da tožeča stranka nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, niti ni šlo za izjemo po 5. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ¹).

2Ministrstvo za okolje in prostor je pritrdilo Inšpektorici in pritožbo tožnice zavrnilo.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

3Z opisanim sklepom se tožnica ni strinjala. Sklicevala se je na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017. Trdila je, da prisilna izvršitev izpodbijane odločbe predstavlja nesorazmerni poseg v pravico do spoštovanja doma. Brunarico je zgradila brez gradbenega dovoljenja zaradi hude stanovanjske stiske. V njej prebiva njen sin A. A. Predlagala je, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, ker je leta 2019 začela zbirati dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja.

4Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

Sojenje po sodnici posameznici

5Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1²). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

6Za rešitev tega upravnega spora je odločilno, ali so bila spoštovana pravila GZ o inšpekcijskem nadzoru v zvezi z nelegalnim objektom. Tožnica je pojasnila, da je brunarico postavila brez gradbenega dovoljenja. Dejansko stanje med strankama tako ni bilo sporno, niti zahtevno (ni bilo večjega števila pravno pomembnih dejstev, ne potrebe po obseženem dokaznem postopku). Ker se tudi niso odprle pomembne pravne dileme, je senat presodil, da je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. Sklenil je, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 15. 9. 2022).

Dokazni postopek

7Sodišče je prebralo vse listine, ki so jih stranke izročile (priloge A1, A2; B1, B2 in upravni spis številka 06122-361/2019). Drugih dokaznih predlogov niso imele.

K izreku

8Tožba ni utemeljena.

9Za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta je treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje in začetek gradnje prijaviti po pravilih GZ (prvi odstavek 4. člena GZ). Gradnjo je treba izvajati skladno z gradbenim dovoljenjem (drugi odstavek 4. člena GZ). Gradbeno dovoljenje za gradnjo in prijava začetka gradnje nista pogoj za enostaven objekt; vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist; začasen objekt in izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa (gradnja brez gradbenega dovoljenja; prvi odstavek 5. člena GZ). Taka gradnja ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, in drugimi predpisi (tretji odstavek 5. člena GZ).

10Nedovoljen objekt so nelegalen objekt, neskladen objekt in nevaren objekt (17. točka prvega odstavka 3. člena GZ). Nelegalen objekt je objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno - tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem. Nelegalen objekt sta tudi objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja odpravljeno ali razveljavljeno in objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine (18. točka prvega odstavka 3. člena GZ).

11Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem GZ, ki se nanaša na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, opravljajo državni gradbeni inšpektorji ali inšpektorice (prvi odstavek 8. člena GZ). Med ostalimi ti v primeru nelegalnega objekta odredijo, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča (prvi odstavek 82. člena GZ).

12Citirana pravila so uresničitev načela zagotavljanja in zaščite vrednot v javnem interesu pri graditvi objektov.³

13Eden od formalnih pogojev za začetek gradnje novega objekta je torej pravnomočno gradbeno dovoljenje (prva alineja prvega odstavka 4. člena GZ). Slednjega tožnica za gradnjo ni imela; tako v inšpekcijskem postopku, kot v pričujočem (v tožbi) je priznala, da z njim ne razpolaga. Posledično je brunarica nelegalen objekt (18. točka prvega odstavka 3. člena GZ); ni šlo namreč za položaj iz 5. člena GZ, ko gradbenega dovoljenja ne bi potrebovala. V tem pogledu je bil inšpekcijski ukrep osnovan (prvi odstavek 82. člena GZ).⁴

14Tožbene navedbe je mogoče strniti v en sam očitek in sicer je tožnica vztrajala, da izrečen inšpekcijski ukrep pomeni kršitev njene pravice do spoštovanja doma.⁵ Po njeni oceni ne gre za sorazmeren poseg v luči odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017.

15Slednje je ugotovilo neskladnost 152. in 156.a člena Zakona o graditvi objektov⁶ z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava⁷). Med drugim je poudarilo, „da odločitev inšpektorja, da je objekt nelegalen in da ga mora inšpekcijski zavezanec odstraniti, še ne pomeni izgube doma inšpekcijskega zavezanca in njegove družine. Izguba doma nastopi v primeru izvršbe inšpekcijske odločbe in dejanske odstranitve objekta“.⁸ Tako poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama.

16Po besedah Ustavnega sodišča Republike Slovenije mora inšpektor, kadar ugotovi, da je gradnja nelegalna, izreči ukrep odstranitve objekta ne glede na razmere inšpekcijskega zavezanca. Ne sme naložiti milejši ukrep ali ga kar prezreti. V postopku je dolžan pretehtati le dejstva in izvesti dokaze, ki so pomembni za odločitev, ali je objekt nelegalen. Tudi naslovno sodišče ne sme vzeti v obzir okoliščin, ki glede na zakonsko ureditev niso bistvene za inšpektorjevo odločitev. Povedano pa vodi do sklepa, da inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.⁹

17To bo lahko tožnica dosegla v okviru izvršbe inšpekcijskega ukrepa in sicer bo lahko predlagala njen odlog (peti odstavek 128. člena v zvezi s 104. členom Gradbenega zakona; v nadaljevanju: GZ-1¹⁰). V omenjenem postopku inšpektor oceni sorazmernost posega (tretji odstavek 104. člena GZ-1), sodna presoja pa je mogoča v nepravdnem postopku (105. člen GZ-1).

18Zapisanemu ni kaj dodati. Ključno je, da tožnica za postavitev brunarice ni imela gradbenega dovoljenja. Izpodbijana odločba je odločitev o inšpekcijskem ukrepu v zvezi nelegalnim objektom (prvi odstavek 82. člena GZ). Kot taka tožnici ne daje možnosti, da bi izposlovala vsebinsko presojo kršitve pravice do spoštovanja doma.

19Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

20Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Objavljen v Uradnem listu, številka 61/2017 z dne 2. 11. 2017, 72/2017 z dne 15. 12. 2017.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
³ Predlog Gradbenega zakona, EVA: 2015-2550-004 z dne 19. 5. 2017, 19. stran.
⁴ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 147/2007 z dne 8. 9. 2010, 10. točka, X Ips 424/2012 z dne 18. 12. 2013, 13. točka, X Ips 774/2006 z dne 14. 1. 2010, 9. do 11. točka, X Ips 618/2005 z dne 19. 6. 2008, deveti odstavek in druge.
⁵ Ta je varovana v okviru prvega odstavka 36. člena Ustave.
⁶ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 47/2004 z dne 30. 4. 2004, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-152/00-23 z dne 25. 9. 2003, U-I-1/03-15 z dne 20. 5. 2004, U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005, U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 in U-I-64/14-20 z dne 24. 11. 2017.
⁷ Uradni listi Republike Slovenije številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013.
⁸ Odločba U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, 27. točka.
⁹ Odločba U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, 29. točka.
¹⁰ Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 199/2021 z dne 22. 12. 2021.