UPRS Sodba I U 314/2020-43

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za vstop v integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje, gradnjo štirih večstanovanjskih objektov – ... Obenem je ugotovila, da v tem postopku niso nastali stroški.

2Tožnik je lastnik stanovanja, ki se nahaja v stavbi številka 6767, stoječi na zemljiščih, parcelne številke: 000, 111, 222, 333, 444 in 555, katastrske občine ... Ta objekt ne meji na nepremičnine, na katerih se bo gradilo; ločuje jih cesta. Tožnik tudi ni lastnik oziroma oseba s stalnim prebivališčem v vplivnem območju nameravane gradnje. To je vidno iz Poročila o vplivih na okolje za ..., številka 100419-dn (v nadaljevanju: Poročilo). Ker ni uspel izkazati niti, da nameravana gradnja lahko vpliva na njegove pravice ali pravne koristi, je tožena stranka sklenila, da ni imel pravnega interesa za sodelovanje v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3Opisanemu sklepu je tožnik nasprotoval. Tožeči stranki je očital, da ni popolno ugotovila dejanskega stanja, da je njena obrazložitev nejasna in se je zato ne da preizkusiti. Nameravana gradnja bo omejila njegovo pravico do uživanja pogleda iz doma, okrnila njegovo zasebnost, zmanjšala pa bo tudi vrednost njegovega stanovanja. Zastrla bo pogled proti Šmarni gori in Kamniško Savinjskim Alpam. Hkrati se bo povečal hrup in poslabšala kvaliteta zraka (onesnaženost). Prvotni prostorski akt je predvideval nižji objekt, ki bi zanemarljivo vplival na njegovo nepremičnino.

4Izpusti v zrak in hrup se bodo povečali že med gradnjo, zato bi tožena stranka morala presojati le obstoj vplivov na ukrepe za zmanjševanje emisij. Tožniku ni dala možnosti, da se njegova zahteva ustno obravnava, niti ga ni pozvala k njeni dopolnitvi, če je menila, da je ta premalo določna. Naslovnemu sodišču je predlagal, da sklep odpravi in mu prizna položaj stranskega udeleženca, podredno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje. Uveljavljal je tudi povrnitev stroškov.

5Tožena stranka je poudarila, da omejitev pogleda, zmanjšanje zasebnosti in znižana vrednost stanovanja predstavljajo le dejanski interes. Glede emisij pa je opozorila, da tožnikovo stanovanje ni v vplivnem območju. Dodala je še, da je bila njegova vloga popolna in razumljiva, zato ni zahtevala njene dopolnitve.

6Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

Dokazni postopek

7Sodišče je prebralo vse listine, ki so jih stranke izročile (priloge A1 do A13, C1 do C9 in upravni spis številka 35105-62/2019).

8Predlog za zaslišanje tožnika je zavrnilo (prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1¹ v zvezi z drugim odstavkom 287. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP²). Kot je že pojasnilo na glavni obravnavi, njegova izpoved ni primeren dokaz za ugotovitev emisij hrupa, svetlobe in prašnih delcev. Zanje je treba izvesti meritve oziroma izdelati izračune in modele po pravilih stroke. Z drugimi besedami, za ugotavljanje teh dejstev bi moral ponuditi ustrezen dokaz (na primer: postavitev izvedenca); nujna so namreč posebna strokovna znanja.³

Pravica do izjave

9Tožnik je toženi stranki utemeljeno očital, da ga ni seznanila z izjavo investitorja z dne 30. 12. 2019 in njenimi prilogami, zato mu je sodišče omenjeno vlogo vročilo na glavni obravnavi.

10S tem je odpravilo postopkovno napako tožene stranke. Tožnik se je na prejeto izjavo odzval z vlogo z dne 5. 5. 2022 (listovna številka spisa 57). Z izvedbo glavne obravnave in z izročitvijo izjave je dalo tožniku dalo možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah.⁴ To je tudi storil. Sodišče je s tem saniralo procesno kršitev tožene stranke.

11V opisani vlogi je tožnik dodal, da je po projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja razdalja med območjem izkopa in položajem protihrupne ograje manj kot 1,5 m. V tem pasu ni mogoče namestiti mešalec za beton in črpalko. Posledično so bili gradbeni stroji izven gradbišča in ograje, zaradi česar se je vplivno območje razširilo v smeri njegove nepremičnine.

K I. točki izreka

12Tožba ni utemeljena.

13Tožena stranka je zavrnila tožnikov predlog za stransko udeležbo v integralnem postopku, ker ni izkazal, da bo nameravana gradnja zaradi predvidenih obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njegove pravice in pravne koristi. Še drugače, po oceni tožene stranke ni imel pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

14Oseba, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja pravico udeležiti se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti, je stranski udeleženec. Za priznanje pravnega interesa mora obstajati določen odnos do upravne stvari, ki je predmet upravnega postopka.⁵ To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari. Tako je treba vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, omogočiti, da ga zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko vanj poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja posameznika.⁶ Pri presoji, ali določen predpis, ki ureja delovanje upravnega organa, podeljuje posamezniku pravico oziroma pravno varovan interes ali ne, je treba ugotoviti, ali je bil namen zakonodajalca, da z navedeno normo varuje tega posameznika, ki bi si lahko z uveljavljanjem sodnega varstva izboljšal pravni položaj.⁷

15Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP⁸). Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ki obstaja v trenutku odločanja. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.⁹

16Medtem ko ZUP vsebuje splošno ureditev udeležbe stranskih udeležencev, pa je v GZ predpisano, kdo so stranski udeleženci v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje (54. člen GZ).¹⁰ Posledično se pravni interes tožnika v tej zadevi presoja v oziru na pravila GZ in prostorski akt.¹¹ Sporno gradnjo je urejal Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (vzhodni del; v nadaljevanju: Odlok¹²).

17Tožnik ni oporekal zaključku tožene stranke, da njegova nepremičnina ne meji na zemljišča, na katerih je bila predvidena gradnja (druga alineja drugega odstavka 36. člena GZ). Neprerekano je ostalo tudi dejstvo, da nima v lasti nepremičnine oziroma ni oseba s stalnim prebivališčem na vplivnem območju, prikazanem v Poročilu (listovna številka upravnega spisa 2; prva alineja prvega odstavka 54. člena GZ). Tožnik tudi ni lastnik nepremičnine ali imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja (prva alineja drugega odstavka 36. člena GZ). Kot stranskega udeleženca pa ga tudi ne določa noben drug zakon (četrta alineja drugega odstavka 36. člena GZ).

18Edina možnost za tožnikovo udeležbo v postopku je tako bila, da izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njegove pravice in pravne koristi oziroma na njegovo nepremičnino.

19Za pravno korist med drugim šteje tudi korist, ki se nanaša na ukrepe za zmanjšanje emisij (tretja alineja drugega odstavka 36. člena GZ). Povedano drugače, v obravnavani zadevi bi moral dokazati, da bi načrtovana gradnja zaradi predvidenih obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njegove pravice in pravne koristi (druga alineja prvega odstavka 54. člena GZ). Pri tem ne gre prezreti, da v okviru presoje emisij pride v poštev le tista obremenitev okolja (poseg ali njegova posledica), ki lahko vpliva na zdravje ali premoženje ljudi (6. točka drugega odstavka 54. člena Zakona o varstvu okolja, v nadaljevanju: ZVO-1¹³ in 6. točka 3. člena ZVO-1 v zvezi s tretjim odstavkom 50. člena GZ).

20Tožnik je trdil, da je uporabljana metodologija za izračun jakosti hrupa napačna. Kot svoje pravne koristi pa je uveljavljal naslednje: omejevanje pravice uživanja v pogledu iz doma, poseg v zasebnost, zmanjšanje vrednosti njegovega stanovanja ter emisije (onesnaženje zraka, povečanje hrupa in prekomerno svetlobno onesnaženje).

O vplivnem območju

21Ni dvoma, kot je pravilno sklenila že tožena stranka, da stanovanje tožnika ni v vplivnem območju, prikazanem v Poročilu. S tem je tožnik soglašal (druga stran listovne številke spisa 37). Zatrjeval pa je, da je v Poročilu območje vpliva preozko opredeljeno, kar je utemeljeval s tem, da so se gradbeni stroji nahajali izven gradbiščne ograje.

22Območje, na katerem gradnja povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi (vplivno območje) je opredeljeno v Poročilu. V njemu je tudi predvidena namestitev protihrupne ograje. Da je slednja postavljena v skladu s Poročilom, tožnik ni zanikal. Ravno obratno, potrdil je, da ograja stoji, gradbeni stroji pa so bili izven gradbišča (druga stran listovne številke spisa 37). Postavitev gradbene mehanizacije v nasprotju z gradbenim dovoljenjem pa ne vodi do zaključka, da je bilo vplivno območje napačno določeno. Pomeni kvečjemu, da se sama gradnja ni izvajala po gradbenem dovoljenju. To pa je lahko le predmet morebitnih inšpekcijskih postopkov, ne pričujočega upravnega spora.

O pravici do pogleda, zasebnosti in zmanjšanju vrednosti nepremičnine

23Pravica do pogleda oziroma razgleda, zasebnosti in vrednost tožnikove nepremičnine niso zaščitene z Odlokom.¹⁴ Varstva teh koristi tudi ne nudi Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (v nadaljevanju: Direktiva¹⁵). Sodišče Evropske unije je že izrecno poudarilo, da širitev okoljske presoje na premoženjsko vrednost lastnine ni možna.¹⁶ Zatrjevane pravice oziroma koristi sodijo v sfero tožnikovega dejanskega interesa.

24Navedbe o prejšnjem gradbenem dovoljenju in takratnem prostorskem aktu niso pravno pomembne. Predmet sodne presoje je izpodbijani sklep, sprejet v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje, gradnjo štirih večstanovanjskih objektov ... V tem pogledu pridejo v obzir predpisi, veljavni v času izdaje sklepa, prvenstveno torej Odlok. Njegove nekdanje različice, niti predhodno gradbeno dovoljenje, niso odločilni za ta upravni spor. Povedano velja tudi za razglabljanja tožnika o višini objektov po prejšnjem gradbenem dovoljenju.

O emisijah med gradnjo

25Glede emisij med samo gradnjo je tožnik vztrajal, da te obstajajo in obremenjujejo njegovo nepremičnino. Toda svojih, sicer splošnih navedb, ni uspel izkazati. Sodišču ni ponudil ničesar, kar bi lahko vodilo do sklepa, da bo njegovo stanovanje tekom gradnje lahko obremenjeno s čezmernim deležem prašnih delcev v zraku, prekomernim hrupom in prekomernim svetlobnim onesnaženjem.

26Vrhovno sodišče Republike Slovenije je glede načina izkazovanja pravnega interesa za sodelovanje (sicer v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja), zapisalo, da zanj ne zadostuje zgolj zatrjevanje njegovega obstoja.¹⁷

27Toda tožnik kaj več kot svojih pavšalnih navedb ni ponudil. Njegovo citiranje poglavij 2.7.4.1 in 4.2.2. Poročila ne zadostuje, da bi izkazal, da bi lahko bil vpliv emisij prekomeren. V prvem je vsebovano splošno predvidevanje lokalnih emisij v zrak, v drugem pa je opisan pravni režim območja. Ne eno, ne drugo ne opredeljujeta možnosti vpliva in vrednosti prašnih delcev za tožnikovo stanovanje. Kot povedano, njegova nepremičnina ne sodi v vplivno območje (Priloga 5 Poročila).

28Ker so njegove navedbe ostale na taki ravni splošnega, umanjkale so namreč konkretnejše trditve o tem, zakaj naj bi bile vrednosti prašnih delcev v Poročilu napačne, sodišče sploh ni moglo presojati verjetnosti vpliva na njegove pravice in pravne koristi. V tej luči tožnik trditvenega bremena ni zmogel (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).¹⁸ Poleg tega, kot že pojasnjeno, lastno zaslišanje ni primeren dokaz za ugotavljanje možnosti prekomerne obremenitve s posameznimi emisijami. Enako velja za fotografije, ki jih je predložil (priloga A6). Iz njih je sicer vidno prašenje, ni pa mogoče verjetno oceniti ali (in koliko) lahko vpliva na njegove pravice in pravne koristi oziroma njegovo nepremičnino. Za tako presojo je potrebno strokovno znanje, opravljene meritve, izdelani izračuni in modeli. Tega izpoved stranke in dane fotografije ne morejo nadomestiti. Tako tožnik ni uspel verjetno izkazati, da bi gradnja lahko vplivala na njegove pravice in pravne koristi oziroma na njegovo nepremičnino.

29Na glavni obravnavi se je tožnik dotaknil svetlobnega onesnaževanja. Izročil je fotografije in elektronska sporočila (priloga A9) ter dejal, da je prihajalo do prekomerne osvetlitve. Tudi te navedbe so povsem splošne in kot take ne omogočajo presoje verjetnosti vpliva na njegove pravice in pravne koristi.¹⁹

30Prav tako se ne sme spregledati, da fotografije in dopisovanje z investitorjem ne izkazujejo možnosti kršitve tožnikovih pravic ali pravnih koristi oziroma obremenitev njegove nepremičnine. Kot za vrednosti prašnih delcev, tudi za svetlobno obremenitev velja, da je zanjo potrebna strokovna ocena. Poleg tega bi moralo gradbišče obratovati v dnevnem času, ko dodatna (umetna) svetloba ni potrebna (Poročilo, stran 110 in Mnenje, stran 4). Fotografije in elektronska sporočila namreč kažejo, da so bila svetila prižgana v večernih urah. Če je temu tako, potem gradnja ne teče v skladu z gradbenim dovoljenjem. Kršitev gradbenega dovoljenja je stvar inšpekcijskega nadzora.

31Tožnik je zagotavljal še, da se bo hrup med gradnjo nedopustno povečal. V podkrepitev te navedbe je citiral Mnenje Agencije Republike Slovenije za okolje številka 35403-15/2019-2 z dne 20. 9. 2019 (v nadaljevanju: Mnenje; priloga A10 in listovna številka upravnega spisa 2) ter Oceno obremenjenosti s hrupom ... (podnaslov: Dopolnitev ocene obremenjenosti s hrupom v skladu z mnenjem Agencije Republike za okolje številka 25403-15/2019-2 z dne 20. 9. 2019; v nadaljevanju: Ocena; priloga A11 in listovna številka upravnega spisa 3). V prvi vrsti je treba opozoriti, da je Ocena predstavljala dopolnitev presoje obremenjenosti okolja s hrupom in je bila izdelana v skladu z Mnenjem. Merilni mesti sta bili ... ulica ... in ... Stanovanje tožnika je na slednjem naslovu. Ocenjene vrednosti kazalca dnevnega hrupa in kombiniranega hrupa v času gradnje in vrednosti celotne obremenitve okolja s hrupom v času gradnje, tudi z upoštevanjem gradbišča ..., niso presegle mejnih vrednosti (Ocena, stran 33).

32Kot pa je že zapisal tožnik, je Agencija Republike Slovenije za okolje po prejeti Oceni, ki je dopolnitev presoje obremenjenosti okolja s hrupom, dala novo mnenje, da je gradnja glede emisij hrupa sprejemljiva (Mnenje Agencije Republike Slovenije za okolje številka 35403-15/2019-4 z dne 13. 11. 2019, stran 3, listovna številka upravnega spisa 7). Povzetemu ni kaj dodati; tožnik tako ni izkazal, da bi mu bila lahko kršena pravica ali pravna korist oziroma da bi emisije med gradnjo lahko vplivale na njegovo stanovanje. Na tem mestu sodišče še pripominja, enako kot zgoraj, da o tem ali in je presežena raven hrupa ni mogoče sklepati na osnovi izpovedi stranke ali fotografij. S tega stališča tožnik ni ponudil ustreznih dokazil.

O emisijah po gradnji

33Kar se tiče poslabšanja kvalitete zraka, povečanja hrupa in prekomernega svetlobnega onesnaževanja po gradnji, sodišče poudarja sledeče. Trditev o emisijah po končani gradnji sodišče ni zasledilo. Tožnik o tem, kako naj bi se zaradi novih objektov - ..., spremenila kvaliteta zraka, raven hrupa in svetlobno onesnaženje, ni povedal ničesar. Z drugimi besedami, kakršnekoli navedbe v opisani smeri so izostale. V tožbi je v zadnji alineji na drugi strani zapisal le, da gre za emisije med in po gradnji. Katere so slednje ni razložil; s tem ni zadostil trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).²⁰ Posledično tudi ni opredelil možnosti vpliva na svoje pravice in pravne koristi. Gola trditev, da ima pravni interes, pa kot rečeno ni dovolj za sodelovanje v postopku.

Sklepno

34Tožena stranka je pravilno zaključila, da tožnik ni izkazal, da bi gradnja lahko vplivala na njegove pravice in pravne koristi oziroma njegovo nepremičnino (tretja alineja drugega odstavka 36. člena in druga alineja prvega odstavka 54. člena GZ). Ni verjetno izkazal niti obstoja drugih dejstev ali okoliščin za priznanje pravnega interesa po prvem odstavku 43. člena ZUP, to pomeni, da ni izkazal, da varuje svojo pravico ali pravno korist v tem postopku.

35Tožbeni očitki o izostanku poziva na dopolnitev predloga in grajanje zahteve, da opredeli pravno podlago niso osnovani. Njegova vloga je bila popolna, zato dopolnitev ni bila na mestu. Tožena stranka je vzela v obzir vse okoliščine, ki jih je tožnik podal v utemeljitev svojega predloga ter se o njih izrekla. Pri tem se je oprla na ustrezne predpise. Naslovno sodišče je obravnavalo vse tožnikove navedbe in dokaze, tudi tiste, ki niso bili dani v upravnem postopku.²¹ Dalo mu je možnost, da se odzove na vse trditve in dokaze ostalih strank.

36Izpodbijani sklep je pravilen in na zakonit. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

37Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ Uradni listi Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.
³ Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 72/2018 z dne 14. 6. 2018, 8. točka in II Ips 588/2005 z dne 1. 2. 2007, deveti odstavek.
⁴ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije U 3/2021 z dne 7. 6. 2021, 25. točka in sklep X Ips 45/2019 z dne 3. 6. 2020, 13. točka.
⁵ Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, 17. točka.
⁶ Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, IUS Software, GV Založba 2017, stran 135.
⁷ Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-1850/08 z dne 5. 5. 2010, 10. točka.
⁸ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010, 82/2013 z dne 8. 10. 2013.
⁹ Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, 18. točka.
¹⁰ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, 19. točka.
¹¹ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-741/12 z dne 2. 7. 2015, 10. točka.
¹² Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številki 109/2007 z dne 30. 11. 2007, 15/2009 z dne 23. 2. 2009, 30/2009 z dne 17. 4. 2009, 69/2009 z dne 4. 9. 2009, 78/2010 z dne 8. 10. 2010, 27/2011 z dne 13. 4. 2011 in 48/2019 z dne 2. 8. 2019.
¹³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 41/2004 z dne 22. 4. 2004, 17/2006 z dne 17. 2. 2006, 20/2006 z dne 24. 2. 2006, 70/2008 z dne 11. 7. 2008, 108/2009 z dne 12. 1. 2010, 48/2012 z dne 26. 6. 2012, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 92/2013 z dne 8. 11. 2013, 56/2015 z dne 29. 7. 2015, 102/2015 z dne 24, 12. 2015, 30/2016 z dne 25. 4. 2016 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-51/06-10 z dne 15. 6. 2006.
¹⁴ Odlok ureja varstvo vode, varstvo pred hrupom, osončenje, varstvo pred elektromagnetnim sevanjem ter vplivi elektrificirane železniške proge, svetlobno onesnaženje, varstvo garaž in varstvo kulturne dediščine (20. in 21. člen Odloka). Ne varuje pogleda, zasebnosti, niti spremembe vrednosti nepremičnine.
¹⁵ Objavljena v Uradnem listu Evropske unije L 26/1 z dne 28. 1. 2012.
¹⁶ Sodba Sodišča Evropske unije C-420/11 z dne 14. 3. 2013, 27., 30. in 48. točka.
¹⁷ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 34/2019 z dne 28. 11. 2019, 21. točka.
¹⁸ Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 80/2021 z dne 15. 9. 2021, ko v 9. točki govori o trditvenem in dokaznem bremenu nasploh: „Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke ali zaslišanje stranke oziroma priče – to je del izvedenega dokaza, ki ga je treba dokazno oceniti. Dokazi niso namenjeni odkrivanju dejstev; tako imenovani informativni ali poizvedovalni dokazi, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, niso dovoljeni.“ Primerjaj še sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 103/2018 z dne 8. 8. 2019, 11. točka.
¹⁹ Glej 28. točko te obrazložitve.
²⁰ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 174/2020 z dne 10. 3. 2021, 16. točka.
²¹ Primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije C-137/2014 z dne 15. 10. 2015, 75. do 80. točka.