VSL Sklep I Cp 1707/2022

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se:

- v II. točki izreka zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka A. A., EMŠO ..., T., je dolžna odstraniti posode (lonce) z rožami in vozilo Peugeot, reg. št. ..., iz tistega dela nepremičnine parc. št. 000/2, k. o. ..., ID znak: parcela ... 000/2 (prej 000 k. o. ..., ID znak: parcela ... 000), ki predstavlja prostor pred in ob posameznemu delu stavbe – pred in ob garaži z ločenim vhodom v pritličju na severnozahodni strani hiše T. v izmeri 9 x 3,5 m (zunanje mere), ki je v evidenci Geodetske uprave Republike Slovenije vpisan kot posamezni del št. 2 z označbo „411-2“ v stavbi št. 411, ki stoji na nepremičnini parc. št. 000/2, k. o. ..., ID znak: parcela ... 000/2 (prej 000 k. o. ..., ID znak: parcela ... 000), v roku 8 dni, pod izvršbo“;

- v IV. točki izreka znesek 2.662,58 EUR nadomesti z zneskom 2.128,04 EUR.

V ostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se v preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: dopustilo modifikacijo tožbenega zahtevka (I. točka izreka), ugodilo tožnikovemu restitucijskemu zahtevku, s katerim je toženo stranko obvezalo na odstranitev posode (loncev) z rožami in vozila Peugeot iz tistega dela nepremičnine 1125/2, k. o. ..., ki predstavlja prostor pred in ob posameznem delu stavbe – garaže z ločenim vhodom v pritličju na severozahodni strani hiše T. (II. točka izreka sklepa), ter prepovednemu zahtevku, kot to izhaja iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.662,58 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbene zahtevke zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Izpodbijani sklep nima razlogov glede I. točke izreka, saj ni jasno, ali je sodišče „modifikacijo tožbenega zahtevka“ štelo za spremembo tožbe. V II. točki izreka je sklep nepravilen, ker je sodišče samo ugotovilo, da toženka od 10. 3. 2021 pred tožnikovo hišo ni več parkirala in je odmaknila cvetlične lonce. Ker je zahtevek v tem delu že izpolnila, bi ga bilo treba zavrniti. Sodišče ni obravnavalo ugovora, da je prepovedni zahtevek neutemeljen, ker ne obstoji ponovitvena nevarnost. Tožnik za tak zahtevek ni dal ustreznih trditev, zato je tožba v tem delu nesklepčna.

Obrazložitev sklepa predstavlja le nizanje navedb in izpovedi, ne da bi bila narejena dokazna ocena. Ugovori toženke glede dejanskega stanja in glede uporabe prava so ostali prezrti (8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Iz izpovedi strank in prič so povzeta le za tožnika ugodna dejstva, kar predstavlja sodniško samovoljo. Takšno je predvsem stališče o stanju zadnje mirne posesti, saj je sodišče napačno zaključilo, da je tožnik na dan prevzema posesti garaže pridobil tudi izključno posest na zemljišču pred garažo in s tem možnost uvoza v garažo. Iz spisa izhaja, da so bili v trenutku prevzema posesti pred garažo postavljeni cvetlični lonci in vozilo toženke, poleg tega je toženka tožniku prepovedala gibanje pred garažo. Zaključek sodišča, da je tožnik 18. 1. 2021 prevzel mirno izključno posest na prostoru pred garažo v celotni širini garaže, je zato v nasprotju s spisom. Tožnik je pridobil zgolj soposest zemljišča skupaj s toženko, ki je dolga leta ta prostor uporabljala za parkiranje vozila in postavljanje cvetličnih loncev.

Pri odločanju o tožbenem zahtevku z verbalnim motenjem in namestitvijo cevi sodišče ni presojalo ugovora, da ta dejanja ne predstavljajo motenja, ker je tožnik kljub zatrjevanemu verbalnemu vznemirjanju in nameščeni električni cevi lahko dostopal do svoje garaže. Predloženi posnetki ne potrjujejo trditev, da se tožnikove hčere in bivša žena ne upajo približati garaži, saj se na posnetku jasno sliši, da prav tožnikova hči A. A. zelo predrzno vpije na toženko. Zatrjevano verbalno motenje ne upravičuje posestnega varstva po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ).

Napačna je tudi stroškovna odločitev. Tožnikov drugi in tretji pripravljalni spis nista bila potrebna, saj bi vse navedbe lahko podal na naroku. Prav tako je sodišče pooblaščencu tožnika napačno odmerilo nagrado za pripravljalni narok dne 30. 11. 2021, ki znaša 150 točk in ne 300. Napačna je tudi odmera nagrade za vse nadaljnje naroke v višini 300 točk, ker nagrada za te naroke znaša 50 % nagrade za prvi narok, in odmera urnine za naroka 15. 3. 2022 in 17. 3. 2022.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je razloge za dopustitev modifikacije tožbenega zahtevka nanizalo v 7. točki izpodbijanega sklepa. Obravnavana modifikacija po vsebini predstavlja zgolj prilagoditev tožbenega zahtevka, do česar je prišlo zaradi delitve parcele 1125, na kateri je potekalo zatrjevano motenje posesti, na parcelni številki 1125/1 in 1125/2, vse k. o. ..., zato jo je sodišče pravilno dopustilo. Ker je svojo odločitev obrazložilo, pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep glede I. točke izreka nima razlogov (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ni utemeljen.

6V postopku je bilo ugotovljeno, da je toženka 10. 3. 2021 izpred garaže že odstranila cvetlične lonce in vozilo Peugeot, reg. št. ..., in na tem mestu od tedaj dalje ni več parkirala. Ker je toženka tožbeni zahtevek v tem delu izpolnila, pritožba utemeljeno izpostavlja, da restitucijski zahtevek ni utemeljen. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7Sodišče prve stopnje je opravilo skrbno, natančno in življenjsko logično dokazno oceno, ki je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Zato je neupravičen pritožbeni očitek, da je v obrazložitvi zgolj nanizalo navedbe in izpovedi strank ter prič. Ker je sodišče svojo odločitev utemeljilo, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o sodniški samovolji.

8Zahtevek v motenjski pravdi vsebuje restitucijski in prepovedni zahtevek. Zgolj okoliščina, da vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi izpolnitve, do katere je prišlo po vložitvi tožbe, ni potrebna, še ne pomeni, da je odpadel tudi pravni interes tožnika za uveljavljanje prepovednega zahtevka. Cilj posestnega varstva namreč ni zgolj v vzpostavitvi prejšnjega stanja, temveč tudi v sankcioniranju in preprečitvi nadaljnje samovolje stranke. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moral tožnik za uspeh s prepovednim zahtevkom izkazati in zatrjevati obstoj ponovitvene nevarnosti, do česar se sodišče prve stopnje posledično ni bilo dolžno posebej opredeljevati. Prepovedni del tožbenega zahtevka tudi ni nesklepčen.

9Sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo, da je toženka tožniku izročila edine ključe garaže, kar je potrdila s podpisom zapisnika o predaji ključev. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je toženka s tem privolila v tožnikovo izvrševanje posesti na garaži, hkrati pa mu je konkludentno omogočila tudi dostop do nje. Ker je s prenosom edinega ključa garaže tožnik pridobil posest na garaži in prostoru za dostop do nje, so pritožbene navedbe o tem, kakšno je bilo posestno stanje pred izročitvijo edinega ključa (da je toženka pred tem na prostoru pred garažo imela cvetlične lonce in parkirala svoje vozilo), za ugotovitev zadnje mirne posesti nerelevantne. Zaključek sodišča o posesti tožnika na prostoru pred garažo je življenjski, saj posest garaže brez možnosti dostopa ni smiselna. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi toženka navedeni zaključek izpodbija z izpostavljanjem dejstva, da je tožniku že ob izročitvi ključa prepovedala gibanje pred garažo.

10Ker je sodišče prve stopnje na podlagi slikovnega in zvočnega materiala v 8. točki obrazložitve ugotovilo, da je toženka pred garažna vrata privezala gumijasto cev (električno cev), je tožnikov pravni interes za prepoved bodočega motenja z nameščanjem električne cevi utemeljen. To velja tudi za prepovedni zahtevek glede verbalnega motenja tožnika, njegovih družinskih članov in drugih oseb, ki pridejo tja po naročilu ali na povabilo. Iz ugotovitev sodišča v 11. točki obrazložitve namreč izhaja, da je D. D. zaradi toženkinega glasnega in ostrega nasprotovanja odpovedal naročilo za opravljanje del na garaži, kar pomeni, da je toženkino verbalno motenje vplivalo na izvrševanje posesti tožnika. Zato ne drži pritožbeni očitek, da zaradi verbalnega motenja izvrševanje tožnikove posesti ni bilo oteženo¹.

11Pritožnica upravičeno izpostavlja, da je sodišče pooblaščencu tožnika napačno odmerilo nagrado za pripravljalni narok dne 30. 11. 2021, ki v skladu z določilom 2. točke tarifne številke 21 Odvetniške tarife znaša 150 točk in ne priznanih 300 točk. Enako velja za nagradi pooblaščencu tožnika za pristop na naroka 15. 3. 2022 in 17. 3. 2022. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek o napačni odmeri urnine za naroka 15. 3. 2022 in 17. 3. 2022. Kot izhaja iz zapisnika, je glavna obravnava 15. 3. 2022 trajala od 8.30 do 15.30, obravnava 17. 3. 2022 pa od 8.30 do 13.20 ure. Po določilu prvega odstavka 6. člena Odvetniške tarife gre odvetniku za porabljen čas, zlasti med zastopanjem na narokih, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. Glede na dolžino trajanja narokov je pooblaščenec tožnika za vsakega od omenjenih narokov upravičen do urnine v višini 300 točk. Ni pa utemeljen pritožbeni očitek, da sta druga in tretja pripravljalna vloga tožnika nepotrebni, ker bi navedbe lahko podal na naroku. Ta namreč primarno ni namenjen podajanju navedb, temveč izvajanju dokazov. Upoštevaje znižanje priznane nagrade tožnikovi pravdni stroški v postopku pred sodiščem prve stopnje znašajo 2.625 odvetniških točk ter materialni izdatki 35,25 točk, skupno 2.661,25 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša 1.596,75 EUR, povečano za 22 % DDV pa 1.948,04 EUR. Temu znesku je treba prišteti še sodno takso za tožbo v višini 180 EUR, kar pomeni, da je seštevek pravdnih stroškov tožnika 2.128,04 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča z zavrnjenim restitucijskim delom zahtevka niso nastali posebni stroški postopka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.128,04 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

12Ker je pritožba toženke delno utemeljena, ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je restitucijski zahtevek zavrnilo, v stroškovnem delu pa tako, da je znesek pravdnih stroškov, ki jih je toženka dolžna plačati tožniku, znižalo z zneska 2.662,58 EUR na znesek 2.128,04 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo toženke zavrnilo in v ostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13V pritožbenem postopku je toženka uspela s pritožbo zoper restitucijski zahtevek in delno zoper stroškovno odločitev, ki predstavlja stransko oz. akcesorno terjatev. Glede na njen pritožbeni uspeh (približno s polovico zahtevka in delno zoper akcesorno stroškovno terjatev) je pritožbeno sodišče na podlagi določila drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Tudi tožnikova hči B. A. je v svoji izpovedi potrdila, da posesti zaradi toženkinega verbalnega motenja ni izvrševala. Izpovedala je (list. št. 51 spisa), da je toženka nanjo vpila, ko je hotela pospraviti otroška kolesa v garažo. Takrat je očetu, tožniku, rekla, da naj on pospravlja kolesa, ker si tega več ne upa.