UPRS Sodba IV U 160/2021-8

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1484/2021 z dne 14. 10. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1V izpodbijani odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) je tožena stranka ugodila prošnji prosilke A. A. za odobritev nujne BPP zaradi ugotovitve obstoja dedne pravice v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. P 68/2019 z dne 28. 9. 2021 od 14. 10. 2021 dalje. Za izvajanje BPP je določila odvetnico B. B. V izpodbijani odločbi je tožena stranka ugotovila, da gre za odobritev nujne BPP. Izpostavila je, da morata biti za dodelitev izpolnjena dva pogoja, subjektivni in objektivni kriterij v skladu z 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ je nadalje pojasnil, da kot izhaja iz do sedaj znanih podatkov spisa, je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek prosilke in določilo 15-dnevni rok za pritožbo, ki se izteče 19. 10. 2021. Glede na znane podatke je sodišče nedvomno ocenilo, da bi za prosilko bilo nedvoumno koristno, da bi lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila pritožbo zoper sodbo. Nadalje je zaključilo, da zadeva tako ni očitno nerazumna, da je pa tudi pomembna za socialno ekonomski položaj prosilke, ki se preživlja z zelo nizkimi dohodki in tako menilo, da je podan tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu 24. členom ZBPP. Zapisalo je še, da prošnja prosilke ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov, vendar pa prosilki teče prekluziven rok za vložitev pritožbe, zato je odločilo, da se na podlagi 36. člena ZBPP prosilki dodeli nujno BPP, do katere je upravičena oseba, ki bi zaradi odločanja prošnje za BPP ali vložitve prošnje zamudila rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje.

2Tožeča stranka izpodbija navedeno odločitev in izpostavlja, da ni pravilna. Meni, da prosilka v prošnji za dodelitev BPP ne navede, kakšni so razlogi za pritožbo in verjetni izgledi za uspeh. Tožena stranka ni opravila materialno pravne presoje objektivnega pogoja v skladu z 24. členom ZBPP. Odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu in se ne da preizkusiti. Tožba je vložena zaradi ugotavljanja obstoja dedne pravice, vendar prosilka ni uspela izkazati niti obstoja elementov zunajzakonske skupnosti med prosilko in pokojnikom, saj je sodišče ugotovilo, da med prosilko in pokojnikom ni obstajala življenjska skupnost, ki mora trajati dlje časa, na katero kažejo predvsem zunanje okoliščine, skupno bivanje, skupno gospodinjstvo ter ekonomska skupnost. Partnerja pa morata tudi v očeh okolja veljati za taka življenjska sopotnika, kot sta mož in žena. Izpolnjene morajo biti predpostavke čustvenega razmerja, in sicer svobodna odločitev o skupnem življenju, obojestranska čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje, zaupanje in medsebojna pomoč. Do zaključka, da med prosilko in pokojnikom ni obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost, je sodišče prišlo na podlagi številnih pisnih izjav in pripovedi številnih prič, pa tudi podlagi zapisnika Upravne enote Slovenska Bistrica o zaslišanju priče v postopku ugotavljanja dejanskega prebivališča prosilke z dne 9. 9. 2015 in uradnega zaznamka Policijske postaje Slovenska Bistrica. Tožeča tako meni, da prosilka nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo na ugotovitev obstoja dedne pravice, ker ji ne uspe izkazati niti obstoja zunajzakonske skupnosti, ki se ugotavlja kot predhodno vprašanje, in niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.

3Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo ni poslala. Prav tako odgovora na tožbo ni podala stranka z interesom A. A.

4Tožba je utemeljena.

5Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 36. člena ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev nujne BPP. Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč).

6Navedeno pomeni, da bi tožena stranka, tako kot zatrjuje tožeča stranka v tožbi, morala v dodelitvi nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (...). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (...) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (...).

7V obravnavani zadevi je tožena stranka presodila, da zadeva očitno ni nerazumna ter da je pomembna za socialni in ekonomski položaj prosilke, ki se preživlja z zelo nizkimi dohodki.

8Iz odločbe tožene stranke, predvsem iz obrazložitve, tožena stranka sama navaja, da kot izhaja iz do sedaj znanih podatkov spisa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. P 68/2019, je to izdalo sodbo z dne 28. 9. 2021, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice (prosilke) in določilo 15-dnevni rok za pritožbo, ki se izteče 19. 10. 2021. Glede na do sedaj znane podatke v spisu sodišče ocenjuje, da bi za prosilko nedvomno bilo koristno, da bi lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila pritožbo zoper sodbo in da odločitev ni nerazumna, ker je pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilke, ki se preživlja z zelo nizkimi dohodki. Nato zaključuje, da je podan objektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. V 3. točki obrazložitve pa zapiše, da na podlagi predloženih listin in po vpogledu v podatke v uradnih evidencah, ni mogoče ugotoviti, ali prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V 10. točki pa zaključi, da glede na ugotovitev, da prosilke po sedaj znanih podatkih izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, je organ odobril BPP v obliki, kot izhaja iz izreka te odločbe.

9Navedena razlogovanja kažejo, da tožena stranka glede na podano pravno podlago odločitve ni obrazložila. Skopo navajanje, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči nedvomno koristna, da bi lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila pritožbo, ter da je to pomembno za socialni in ekonomski položaj prosilke, ni ustrezno. V obrazložitvi se namreč ne opredeli do razlogov za uspeh, kar upravičeno opozarja tudi tožeča stranka v svoji tožbi.

10Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.¹ Ob tem je tako ugotoviti, da je razumen očitek neobrazloženosti izpodbijanega akta, pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

11V ponovnem postopku izdana odločba bo morala biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti v celoti iz njegove vsebine. Obrazložitev mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Postopek za njeno izdajo pa bo organ moral voditi ob uporabi in razlagi določil zakona in se opredeliti do navedb tožeče stranke.

12Skladno s 24. členom ZBPP pa bo tožena stranka morala opraviti presojo, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.² Navedeno pomeni, da mora vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. To presojo organ za BPP (tožena stranka) opravi na podlagi prosilčevih navedb v prošnji ter podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek BPP ne more pridobiti te pomoči, namreč ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh (z rednimi pravnimi sredstvi zoper sodbo); ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.

13Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

¹ Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.
² Iz sodne prakse Evropskega sodišče za človekove pravice je razvidno, da je treba v sistemu brezplačne pravne pomoči paziti, da odločanje v njem ne bo arbitrarno (Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007). Pri tem pa ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh, odločitev o tem pa ne sme biti arbitrarna (Herma proti Nemciji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009).