VSM Sklep IV Kp 23224/2020

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

1Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje kazenski postopek zoper obdolženega A. A., zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi drugega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ustavilo. V skladu z določbo drugega odstavka 96. člena ZKP je sodišče prve stopnje oškodovanki kot tožilki naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka iz 1. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, obdolženi pa v skladu s četrtim odstavkom 96. člena ZKP in podani izjavi, sam krije svoje potrebne izdatke in nagrado svojega zagovornika. Višina stroškov, ki jih je dolžna plačati oškodovanka kot tožilka iz 1. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, bo odmerjena naknadno s posebnim sklepom.

2Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolženega, in sicer glede stroškov postopka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep v tem delu spremeni tako, da stroški od prevzema pregona s strani oškodovanke, bremenijo proračun oziroma, da se sklep v tem delu razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3Na pritožbo zagovornika obdolženega so podali odgovor pooblaščenci oškodovanke kot tožilke B. B., v katerem navajajo, da soglašajo s stališčem zagovornika, da stroški postopka do prevzema pregona s strani oškodovanke bremenijo proračun.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker je v obravnavani zadevi oškodovanka kot tožilka umaknila obtožni predlog zoper obdolženega, glede plačila stroškov kazenskega postopka pa sta obdolženi in oškodovanka kot tožilka sklenila sporazum oziroma dogovor, da obdolženi sam krije svoje potrebne izdatke ter potrebne izdatke in nagrado svojega zagovornika, je odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov kazenskega postopka, kot izhaja iz točke 3 izreka napadenega sklepa, pravilna.

6Po Zakonu o kazenskem postopku, v primeru, ko tožilstvo umakne zoper obdolženega obtožni akt, bremenijo vsi stroški, ki so nastali do umika, proračun. Člen 96/III ZKP namreč določa, da se oškodovancu kot tožilcu smejo naložiti v plačilo samo tisti stroški, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od državnega tožilca, do tedaj pa nastali stroški bremenijo proračun. Iz navedenega izhaja, da sodišče stroškov kazenskega postopka, ki so nastali pred umikom obtožnega akta po tožilstvu, ne more naložiti nobeni od strank, ker ti bremenijo proračun, kot navedeno. Zato ima pritožba, ki se zavzema za to, da stroški nastali pred umikom obtožnega akta po tožilcu, bremenijo proračun, prav. Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločilo tako, kot predlaga zagovornik obdolženega, je pritožbeno sodišče o njegovi pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7Izrek o plačilu stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse temelji na določilu člena 95/I v zvezi s členom 98/I ZKP, višina sodne takse pa temelji na Zakonu o sodnih taksah in Taksni tarifi.

8S tem je sklep utemeljen (člen 402/III ZKP).