VSL Sklep II Cp 1562/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znašajo skupni stroški postopka za sodno določitev meje 2.155,51 EUR in odločilo, da mora prva nasprotna udeleženka povrniti predlagatelju 1.077,55 EUR skupnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tako je odločilo po ugotovitvi, da je v sklepu o glavni stvari že odločilo, da skupne stroške postopke krijeta predlagatelj in prva nasprotna udeleženka vsak do ½. Višino stroškov je v izpodbijanem sklepu ugotovilo glede na odmerjeno sodno takso in po sklepih o nagradi za izvedenca geodetske stroke.

3Zoper sklep vlaga laično pritožbo prva nasprotna udeleženka. Meni, da ni dolžna plačati stroškov, ki po izpodbijanem sklepu odpadejo nanjo. Smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da skupne stroške trpi sam predlagatelj po krivdnem načelu, ker je bil izključni naročnik sodnega postopka in ker je odstopil od dogovora o ureditvi meje v upravnem postopku, stroške katerega je v celoti krila sama.

4Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril.

5Pritožba ni utemeljena.

6Iz podatkov spisa izhaja, da je končni sklep o glavni stvari (sodna določitev meje med nepremičninami predlagatelja in prve nasprotne udeleženke) s splošno odločbo o plačilu skupnih stroškov postopka na redni številki 46 spisa pravnomočen. V njem je sodišče prve stopnje že obravnavalo in zavrnilo pritožbene navedbe tukajšnje pritožnice o uporabi krivdnega načela za plačilo skupnih stroškov postopka. Na podlagi 173. člena ZNP-1¹, ki določa, da skupne stroške postopka krijejo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja, je odločilo, da jih krijeta predlagatelj in prva nasprotna udeleženka vsak do ½. Pravnomočna je tudi odločitev, da bo o višini stroškov odločeno s posebnim sklepom. Gre za sklep, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Sodišče ga je izdalo po pravnomočnosti končnega sklepa na redni številki 46 spisa.

7V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu (četrti odstavek 163. člena ZPP² v zvezi z 42. členom ZNP-1). Navedeni sklep je v obravnavanem primeru vsebovan v končnem sklepu na redni številki 46 spisa. Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so udeleženci postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru o uporabi krivdnega načela za plačilo skupnih stroškov postopka sodne določitve meje) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati. Obravnavati oziroma odločati je mogoče le še o vprašanjih oziroma o ugovorih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov. Takih ugovorov pritožnica v pritožbi zoper sklep o višini stroškov ni podala. Uveljavlja le materialnopravne ugovore zoper pravilnost vmesnega sklepa, s katerimi pa v pritožbenem postopku zoper sklep o višini stroškov ne more uspeti.

8Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je izpodbijani sklep o višini stroškov pravilen in ni obremenjen z napakami in kršitvami, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

¹ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19.
² Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami).