VSRS Sklep I Kr 56290/2022

Predlog se zavrne.

A.

1Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je zoper obdolženega A. A. pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vložilo zahtevo za preiskavo zaradi storitve poskusa kaznivega dejanja umora po 1. točki 116. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2Obdolženčev zagovornik je vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti. V obrazložitvi predloga trdi, da je oškodovankin oče odvetnik v Mariboru, da so odvetniki in sodniki iz istega sodnega okrožja med seboj pogosto v stiku in se poznajo, zaradi česar bi bil kršen videz nepristranskosti sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje tudi z razlogom ekonomičnosti postopka, ker ima obdolženčev zagovornik sedež odvetniške pisarne v Ljubljani. Vrhovnemu sodišču predlaga, da za sojenje v zadevi namesto Okrožnega sodišča v Mariboru določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki ne sodi v krajevno pristojnost Višjega sodišča v Mariboru.

B.

3Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), lahko skupno neposredno Višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga vlagatelja in njegove utemeljitve. To pomeni, da Vrhovno sodišče razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne ugotavlja po uradni dolžnosti, sme pa upoštevati okoliščine, ki so v slovenskem pravnem prostoru splošno znane.

4Inštitut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka ali drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po kateri se določa krajevna pristojnost sodišča in jo je kot takšno treba razlagati restriktivno. V primeru prenosa krajevne pristojnosti iz razloga, ker naj ne bi bil zagotovljen videz nepristranskega sojenja, se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča. Dejanske okoliščine morajo biti takšne narave, da sodišče, ki bi bilo po splošnih pravilih pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja. Šele takrat je mogoče govoriti, da pred določenim sodiščem ne bo zagotovljen videz nepristranskega sojenja¹.

5Vložnik v obravnavanem primeru utemeljuje predlog za prenos krajevne pristojnosti izven območja Višjega sodišča v Mariboru z navedbami, da je oškodovankin oče B. B. odvetnik, ki ima sedež odvetniške pisarne v Mariboru, da je splošno znano, da se sodniki in odvetniki iz istega sodnega okrožja med seboj poznajo, da je imel obdolženec pri iskanju zagovornika na območju Maribora velike težave in da "sodnik ne more neobremenjeno in nepristransko odločati, če kot oškodovanec nastopa nekdo tako tesno povezan z njemu poznano osebo". Sprašuje se, kakšen videz bi pustila okoliščina, če bi v obravnavani zadevi odločali mariborski okrožni ali višji sodniki.

6Vrhovno sodišče je že v zadevi I Kr 53718/2020 z dne 28. 1. 2021 presodilo, da okoliščina, da so bližnji sorodniki oškodovanke odvetniki, ki odvetniški poklic pretežno opravljajo na območju določenega Višjega sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Sodniki so v Republiki Sloveniji pri odločanju vezani na Ustavo, zakone in svojo vest, zato je v sodni praksi sprejeto stališče, da zgolj običajni, kolegialni odnosi med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskega sojenja. Obdolženčeve zagovornik v predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni izkazal, da bi šlo med oškodovankinim očetom in sodniki, ki sodniško funkcijo opravljajo na območju Višjega sodišča v Mariboru, za več kot običajno druženje oziroma poznanstvo med osebami pravnega poklica. Navedba, da je "splošno znano in življenjsko, da se sodniki in odvetniki iz istega sodnega okrožja, pa tudi z območja krajevne pristojnosti istega Višjega sodišča, poznajo", je povsem posplošena in kakšne globje povezanosti oziroma tesnejšega poznanstva med oškodovankinim očetom ne razkriva. Zato okoliščina, da ima oškodovankin oče sedež odvetniške pisarne na območju Okrožnega sodišča v Mariboru ne vzbuja dvoma v pristranskost sojenja pred tem sodiščem.

7Predlog za prenos krajevne pristojnosti obdolženčev zagovornik utemeljuje še z navedbo, da si je moral obdolženec zagovornika poiskati v Ljubljani, zato bi bilo iz razloga ekonomičnosti postopek prenesti na drugo stvarno pristojno sodišče. To bi omogočalo, da se obdolženčevemu zagovorniku ne bi bilo treba voziti iz centra Ljubljane v center Maribora in nazaj. Predlog v tem delu sklene z navedbo, da je bilo obdolžencu v praksi onemogočeno izbrati zagovornika v Mariboru, zaradi česar bo trpel višje stroške zastopanja.

8Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo sodišče, na katerega je prenesena krajevna pristojnost, procesno dejanje opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pristojno sodišče. Pri tem gre za presojo dejanskih okoliščin v vsakem konkretnem primeru, ki jo mora opraviti sodišče, ki o tem odloča. Vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču, še ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.

9Pri presoji, ali za vodenje postopka določiti drugo sodišče, predstavlja okoliščina, da ima obdolženčev zagovornik sedež na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, vsekakor relevantno okoliščino. Vendar pričakovanje, da bo Okrožno sodišče v Ljubljani zaradi tega lažje izvedlo kazenski postopek, samo po sebi še ne more utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti. Izraženo mora biti v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka prevladajo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti².

10Oddaljenost sedeža pisarne obdolženčevega zagovornika od kraja sodišča, pri katere je vložena zahteva za preiskavo, po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru nima tolikšne teže, da bi utemeljevala odstop od splošnih pravil o določitvi pristojnosti. V postopku bo namreč treba izvesti dokaze z zaslišanjem številnih prič, ki prihajajo iz območja Višjega sodišča v Mariboru.

C.

11Ker v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da je podan dvom v nepristranskost sojenja pred sodiščem iz območja pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru, niti ni izkazano, da bi se pred katerim drugim sodiščem postopek izvedel bistveno lažje, je Vrhovno sodišče predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru zavrnilo.

¹ Primerjaj npr. odločbe Vrhovnega sodišča v zadevah I Kr 55384/2011 z dne 17. 11. 2016, I Kr 53384/2014 z dne 3. 10. 2019 in I Kr 3140/2017 z dne 30. 1. 2020.
² Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Kr 34576/2015 z dne 23. 6. 2016, I Kr 26182/2016 z dne 8. 12. 2016 in I Kr 7084/2018 z dne 14. 6. 2018.