VSM Sklep I Cpg 126/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

III. Tožene stranke same krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) v I. točki izreka tožbo zavrglo; v II. točki izreka je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti prvi toženi stranki 194,07 EUR, drugi toženi stranki 194,07 EUR, tretji toženi stranki 507,83 EUR in četrti toženi stranki 373,32 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku tega roka do plačila.

2Sklep s pritožbo izpodbija tožeča stranka (v nadaljevanju: pritožnik) in uveljavlja vse pritožbene razloge¹. Kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja, da je sodišče prve stopnje sklepalo na podlagi dejstev, za katere je štelo da so nesporna, ker jih je ena stranka zatrjevala, druga pa jim ni oporekala. Zatrjuje, da ima v tem postopku še vedno pravico navajati nova dejstva in postavljati trditve vse do prvega naroka za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker se ni opredelilo do ničnostnega razloga, kdaj je pritožnik zvedel za izjave, ki so jih podali A. A., B. B., C. C. in Č. Č. Navaja, da se je z razlogom ničnosti seznanil šele z izdajo sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 66/2020, ko je višje sodišče zapisalo, da verodostojnost izjav družbenikov za vstop tretje tožene stranke v družbo ni bila predmet presoje v registrskem postopku. Uveljavlja, da je tožba vložena pravočasno, ker so izjave, s katerimi so zanikale domnevno podano soglasje 24. 11. 2017, predlagane priče podale 27. 11. 2020. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do datuma pisnih izjav in zaslišalo predlaganih prič, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Graja pristop sodišča prve stopnje, ki je odločitev glede subjektivnega roka za vložitev tožbe argumentiralo z dnevom, ko je pritožnik zvedel za sklep registrskega ali višjega sodišča, ker temelji zgolj na gramatikalni razlagi 41. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg). Izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da ima pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti takoj, ko je podan kateri izmed razlogov, naveden v 41. členu ZSReg in meni, da je pravni interes v ugotovitvi, da bi ugoditev zahtevku zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Če bi namreč v registrskem postopku uspel s pravnimi sredstvi in bi bil sklep registrskega sodišča razveljavljen in vpisana razveljavitev sklepa ter vzpostavljeno prvotno stanje, bi izgubil pravni interes na ugotovitev ničnosti vpisa, ker bi izpodbijal sklep, ki ga ne bi bilo več. Zatrjuje, da dokler je trajal registrski postopek, ni mogel vložiti tožbe na ugotovitev ničnosti vpisa in se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju VS RS).² Pritrjuje sicer sodišču prve stopnje, da ZSReg daje pravico do vložitve dveh različnih pravnih sredstev, pritožbe v registrskem postopku in tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa, vendar meni, da bi sočasna vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa, ob vložitvi pravnega sredstva v registrskem postopku, pomenila kršitev načela poštenja. Vzporedno vodenje dveh postopkov, ob tem, da je rezultat obeh postopkov praktično identičen, bi vodilo v zlorabo in kršitev poštenja. Sicer pa je šele v obrazložitvi sklepa registrskega sodišča 12. 11. 2019 o dovolitvi vpisa v sodni register ugotovil, na kakšni podlagi je registrsko sodišče uveljavitev opcijske pravice upoštevalo kot eno od podlag, na kateri je bil opravljen vpis. Meni, da je potrebno počakati do tiste odločitve sodišča, s katero se je registrski postopek pravnomočno končal, ker je z odločbo sodišča druge stopnje povsem jasno dejansko stanje na podlagi katerega je registrsko sodišče odločalo in je tedaj nedvomno podana podlaga za vpis spremembe. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3Prva, druga in tretja tožena stranka so odgovorile na pritožbo. Zavzemajo se za zavrnitev pritožbe in pojasnjujejo, da je navedbe, ki jih pritožnik navaja v pritožbi, navajal že v registrskem postopku. Iz pritožbe pritožnika 19. 11. 2019, zoper sklep registrskega sodišča Srg 2019/43386 je razvidno, da je v pritožbi zoper navedeni sklep zatrjeval enake razloge kot jih zatrjuje v tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register. Že tedaj je navajal in uveljavljal, da izjave družbenikov 24. 11. 2017³ niso avtentične, ker bi naj bile ponarejene, kar vse uveljavlja v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil pritožnik z razlogi ničnosti, ki jih uveljavlja v tem postopku, seznanjen najkasneje ob vložitvi pritožbe 19. 11. 2019 in je zamudil 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe. Nasprotujejo pritožbenim navedbam, da tožbe za ugotovitev ničnosti ne bi mogel vložiti pred koncem registrskega postopka. Tožba za ugotovitev ničnosti je samostojno pravno sredstvo, ki ni pogojeno s predhodno vročitvijo pritožbe, zato rok za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti ne začne teči od vpisa sklepa v sodni register. Po ustaljeni sodni praksi tožeča stranka zaradi zamude prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 41. člena ZSReg nima pravnega interesa za vložitev tožbe, ker vzpostavitve prejšnjega stanja v registru ne more doseči. Priglaša in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo⁴. Ob smiselni uporabi določb, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava⁵. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba ni utemeljena.

K bistveni kršitvi določb pravdnega postopka:

6Pritožnik uveljavlja, da je sodišče prve stopnje v 4. točki razlogov izpodbijanega sklepa sklepalo na podlagi dejstev, za katera je štelo, da so nesporna, ker jih je ena stranka zatrjevala druga pa jim ni oporekala in takšno postopanje sodišča prve stopnje šteje za zgrešeno⁶. Meni, da ima v obravnavanem postopku še vedno pravico navajati nova dejstva in postavljati trditve, vse do naroka za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je v 4. točki razlogov izpodbijanega sklepa ugotovilo, da sta se pritožnik in subjekt vpisa zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju: registrsko sodišče) Srg 2020/4666 z dne 5. 2. 2020 pritožila, Višje sodišče v Mariboru pa je s sklepom I Cpg 66/2020 z dne 14. 5. 2020 pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča. Uveljavljena kršitev bi lahko predstavljala relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka⁷, na katero sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora stranka, ki jo uveljavlja, pojasniti, kako je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožnik ne navaja in pojasnjuje, kako bi kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato sodišče druge stopnje uveljavljene kršitve ni presojalo in se o njej izreklo. Pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen.

K nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja:

7Po presoji pritožnika je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejstva, na podlagi katerih zatrjuje razloge ničnostni vpisa (kot prvega je navedel pomanjkanje razpolagalnega posla, ker izjavi opcijskih upravičencev nista bili podani v obliki notarskega zapisa, drugi razlog pa, da tretja tožena stranka D. D. ni imela soglasja ¾ družbenikov družbe za vstop v družbo kot to zahteva 9. točka veljavne družbene pogodbe), vendar je pri tem ostalo nepojasnjeno, kdaj je zvedel za izjave družbenikov z datumom 27. 1. 2020. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu do tega dejstva ni opredelilo, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s tem pa je preuranjena odločitev o zamudi subjektivnega roka za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa.

8Ob ugotovljenemu dejstvu, da je pritožnik (že) v pritožbi zoper sklep registrskega sodišča Srg 2019/43386 z dne 12. 11. 2019 zatrjeval, da so izjave z datumom 24. 11. 2017 ponarejene, je za razlog ničnosti, ki ga uveljavlja v obravnavni zadevi (da so izjave ponarejena) zvedel, še preden so bile podane izjave z datumom 27. 1. 2020. Predložene izjave z datumom 27. 1. 2020 so dokaz za pritožnikova zatrjevanja, da so izjave z datumom 24. 11. 2017 ponarejene, kar pa je zatrjeval in uveljavljal (že) v pritožbi zoper sklep registrskega sodišča Srg 2019/43386 z dne 12. 11. 2019. Sodišče prve stopnje se zato z razlogom, kdaj je pritožnik zvedel za izjave z datumom 27. 1. 2020, kot to uveljavlja v pritožbi, ni bilo dolžno ukvarjati in ugotavljati, ker je pritožnik (že) v pritožbi 19. 11. 2019, zoper sklep registrskega sodišča zatrjeval, da naj bi bile „antidatirane, naknadno pridobljene in posledično ponarejene“. V pritožbi 19. 11. 2019 je namreč jasno navedel, da so izjave ¾ družbenikov, ki jih je za vpis predložila D.D., „antidatirane, pridobljene naknadno in posledično ponarejene“⁸. Pritožnik je tako za vzrok ničnosti, ki ga uveljavlja v obravnavani zadevi, da je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine (prvi odstavek 41. člena ZSreg), zvedel že 29. 11. 2019, ko je vložil pritožbo zoper sklep registrskega sodišča.

K zmotni uporabi materialnega prava

9ZSReg v 41. členu določa razloge, na podlagi katerih se lahko vloži tožba za ugotovitev ničnosti vpisa. Po prvem odstavku 41. člena ZSReg se tožba za ugotovitev ničnosti vpisa lahko vloži iz razloga, če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi. Po drugem odstavku lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Po tretjem odstavku je tožbo treba vložiti v 30. dneh od dneva, ko je tožnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa. Tako objektivni kot subjektivni rok sta materialnopravna roka in nista podaljšljiva.

10Sodišče prve stopnje je najprej presojalo, ali je pritožnik tožbo vložil pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa. Ugotovilo, da je bila tožba vložena pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa v sodnem registru⁹. V nadaljevanju je presojalo, ali je bila tožba vložena v subjektivnem roku 30. dni od dneva, ko je (pri)tožnik zvedel za razloge ničnosti. Ugotovilo, da je pritožnik zvedel za razloge ničnosti (že) pred predloženimi izjavami z datumom 27. 11. 2020, ker je v pritožbi 19. 11. 2019, zoper sklep registrskega sodišča (že) zatrjeval, da so izjave, ki so jih podali A. A., B. B., C. C. in Č. Č., kot družbeniki subjekta vpisa, pridobljene naknadno, antidatirane in posledično ponarejene. Na podlagi ugotovljenih relevantnih dejstev, na podlagi katerih se ugotavlja, ali je tožba po določbi prvega odstavka 41. člena ZSReg vložena pravočasno v subjektivnem roku iz tretjega odstavka 41. člena ZSReg, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožnik za razlog ničnosti vpisa, ki ga uveljavlja v obravnavani tožbi, izvedel vsaj že 19. 11. 2019, ko je vložil pritožbo zoper sklep registrskega sodišča o vpisu sprememb v sodnem registru pri subjektu vpisa E. d.o.o. (četrti toženi stranki). Dejstva, odločilna za presojo materialnopravne določbe tretjega odstavka 41. člen ZSReg, kdaj je pritožnik zvedel za razloge ničnosti in s tem, ali je tožba vložena pravočasno v subjektivnem roku 30. dni od dneva, ko je (pri)tožnik zvedel za razloge ničnosti, je sodišče je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Ker je za uveljavljeni razlog ničnosti vpisa (pri)tožnik zvedel (že) 29. 11. 2019, je od tega dne dalje začel teči 30 dnevni subjektivni rok za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa in je iztekel 30. 12. 2019, pritožnik pa v tem roku ni vložil tožbe za ugotovitev ničnosti. Zaradi zamude subjektivnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in vzpostavitve prejšnjega stanja v registru pritožnik tega ne more več doseči.

11Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo¹⁰.

12O pritožbenih stroških je odločeno, da jih krije tožeča stranka sama, ker s pritožbo ni bila uspešna¹¹.

13O priglašenih stroških odgovora na pritožbo je odločeno, da jih krije tožena stranka sama, ker je v odgovoru na pritožbo v bistvenem zgolj povzela navedbe, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji, zato njenih priglašenih stroškov odgovora na pritožbo sodišče druge stopnje ni štelo za potrebne pravdne stroške¹²

¹ Prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
² Pri tem se sklicuje na odločbo VSRS v zadevi III DoR 101/2011.
³ Priloga pod A9.
⁴ 366. člen ZPP.
⁵ Drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP.
⁶ 4. točka razlogov izpodbijanega sklepa.
⁷ Prvi odstavek 339. člena ZPP.
⁸ Pritožba pritožnika z dne 19. 11. 2019.
⁹ Vpis je bil izveden v sodnem registru 12. 11. 2019, tožba pa vložena 7. 7. 2020.
¹⁰ 2. točka 365. člena ZPP.
¹¹ Prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
¹² Prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.