UPRS Sodba II U 137/2022-6

I. Tožba se zavrne.

Iz upravnega postopka

1Tožniku je bil dne 26. 4. 2022 izdan izpodbijani sklep, s katerim je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje zavržena.

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik kot prosilec za dodelitev BPP zanjo zaprosil v zadevi v kateri mu je bila predhodno že dodeljena brezplačna pravna pomoč (opr. št. BPP 149/2022 dne 11. 3. 2022), saj želi drugo mnenje glede te zadeve. Organ ponovni prošnji ni ugodil, saj je bilo o istovrstni vlogi predhodno že pravnomočno odločeno in mu je bila takšna brezplačna pravna pomoč za svetovanje v zadevi izvršbe že dodeljena.

Navedbe tožnika

3Tožnik vlaga laično tožbo iz katere izhaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, saj je prava neuk in potrebuje pravno svetovanje in poglobitev v njegovo zadevo, ki je za njega življenjsko pomembna. Navaja, da je za zadevo izvršbe, ki se tičejo lastniškega stanovanja v ... že prejel dodeljeno BPP, in da mu je bil tudi dodeljen odvetnik oziroma odvetnica, vendar da z njunim delom ni bil zadovoljen, zaradi česar bi potreboval drugo mnenje in iz tega razloga ponovno dodelitev BPP.

4Tožba ni utemeljena.

5Pregled zadeve pokaže, da je bila tožniku za istovrstno zadevo, ki se tiče izvršilnega postopka, že dodeljena brezplačna pravna pomoč, česar tožnik niti ne zanika. Tožnik se enostavno ne strinja z delom odvetnika, ki mu je bila zadeva dodeljena, zaradi česar vztraja pri ponovni vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za istovrstno zadevo za tako imenovano drugo mnenje v istovrstni zadevi.

6Sodišče ugotavlja, da je bila odločitev tožene stranke pravilna, saj je prosilec podal prošnjo za zadevo za katero je bilo predhodno že pravnomočno odločeno in se nanaša na isto zadevo, v kateri želi ponovno dodelitev BPP. Sodišče se na tem mestu, skladno z določili drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), pridružuje razlogom prvostopnega organa in jih na tem mestu zato ne navaja ponovno, saj izpodbijana odločitev pravilno temelji na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo dobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti (materialna pravnomočnost). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila (formalna pravnomočnost).

7V predmetni zadevi gre za materialno pravnomočnost zadeve, saj je bilo v zadevi v korist tožnika že pravnomočno odločeno z odločbo, s katero je tožnik kot stranka dobil pravico dodelitve BPP in tako ponovno odločanje ni mogoče. V vmesnem času se tudi ni spremenilo dejansko stanje in tudi ne materialna podlaga, da bi bilo treba na novo ugotoviti in odločiti, kar tožnik v konkretni zadevi niti ne uveljavlja.¹

8Sodišče pa pri navedenem pripominja, da razume tožnikovo stisko glede njegove osebne situacije in lastniškega stanovanja, vendar da Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) kakor tudi ne Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ne predvidevata možnosti dvakratnega odločanja o isti zadevi, se pravi, da bi tožniku ponovno, kot prosilcu za BPP in prava nevešči stranki, bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi česar je sodišče predmetno tožbo v zvezi z izpodbijanim sklepom tožene stranke, kot neutemeljeno zavrnilo skladno z določilom prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

9Sodišče v predmetni zadevi ni izvedlo glavne obravnave, saj je šlo za presojo pravnega vprašanja ali vlagatelju pripada dvakratna dodelitev brezplačne pravne pomoči za isto zadevo, medtem ko je bilo dejansko stanje med strankama nesporno (dejstvo, da je bila vlagatelju predhodno že dodeljena brezplačna pravna pomoč in dejstvo, da gre v predmetni vlogi za isto zadevo).

¹ Smiselno enako izhaja iz Komentarja ZUP k 129. členu, Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2. knjiga, Ljubljana 2020, str. 29.