VSRS Sklep V Up 3/2022

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Dosedanji potek postopka

1Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju: Agencija ali toženka) je z odločbo št. 40105-3/2022-68 z dne 19. 5. 2022 (v nadaljevanju: Odločba) odločila tako: 1) ugotovila je, da A. zavarovalnica, d. d., ... (v nadaljevanju: A.) ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v skladu z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-1); 2) A. se odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, ki ga je pridobila z odločbo Agencije z dne 26. 1. 2015; 3) Agencija bo javno objavila informacije o izrečenem ukrepu nadzora in sicer o kršitelju (firma in sedež zavarovalnice iz 1. točke izreka), o kršitvi iz 1. točke izreka (opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev ter naravo ugotovljenih kršitev) in o izreku ukrepa iz 2. točke izreka, ko bo postala odločitev o izreku ukrepa pravnomočna. Informacija o ukrepu bo objavljena dve leti; 4) A. je dolžna Agenciji plačati nadomestilo v višini 2.520,00 EUR s pripadki.

2Agencija je s sklepom št. 40105-3/2022-68 z dne 14. 6. 2022 (v nadaljevanju: Sklep) zavrnila tožničin predlog za stransko udeležbo v delu izreka Odločbe, in sicer glede 1., 2. in 4. točke izreka, v preostalem delu in sicer glede 3. točke izreka pa je stransko udeležbo dovolilo.

3Tožnica, na njeni strani tudi A. kot udeleženec z interesom, je zoper Agencijo vložila tožbo zaradi razveljavitve obeh upravnih aktov – Odločbe v celoti, Sklepa v delu, v katerem je Agencija stransko udeležbo zavrnila (gl. prejšnji odstavek). Hkrati s tožbo je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočne odločbe v tem postopku zadrži izvršitev Odločbe.

4Sodišče prve stopnje je z dopisom 23. 6. 2022 pozvalo tožnico k vložitvi samostojne tožbe zoper Sklep. Tožnica je z vlogo z dne 24. 6. 2022 obvestila sodišče prve stopnje, da je zoper Sklep vložila samostojno tožbo. Da se po tej tožbi vodi ločen upravni spor, potrjujejo tudi uradni zaznamki v sodnem spisu.

5Sodišče prve stopnje je tožbo kot nedovoljeno zavrglo (3. točka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1), ker je ugotovilo, da tožnica ne more biti stranka upravnega spora. Tožnica v postopku izdaje odločbe pred Agencijo ni sodelovala kot stranka niti kot stranski udeleženec ter tudi ne zatrjuje, da je to postala ob nastopu dokončnosti izpodbijanega akta. Iz istega razloga je zavrglo tudi predlog za začasno odredbo.

Pritožbene navedbe

6Pritožnica uveljavlja kršitev 17. člena ZUS-1, kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do sodelovanja v postopku (22. člen Ustave). Povzema tožbene navedbe, s katerimi je pred sodiščem prve stopnje utemeljevala pravni interes za vsebinsko odločitev v tem postopku (v upravnem postopku je 13. 5. 2022 vložila vlogo, zaradi katere bi jo morala toženka v upravni postopek sama povabiti; o zahtevi za stransko udeležbo je zmotno odločeno, ker je udeležba dovoljena le v zvezi z izrekom 3. točke Odločbe (objava ukrepa) in ne v celoti; Sklep je materialnopravno zmoten; sodišče naj odpravi obe odločbi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje). V bistvenem navaja, da ni sporno, da tožnica ob dokončnosti Odločbe ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca, vendar je prav to eden od ključnih tožbenih razlogov, podrobneje predstavljenih v tožbi. Sodišče prve stopnje ni zadosti upoštevalo dejstva, da po ZZavar-1 v postopku odvzema dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov ni obnove postopka (v tem se ta zadeva v bistvenem loči od sodne prakse, ki jo je sodišče prve stopnje citiralo v izpodbijanem sklepu), hkrati pa tudi ni odgovorilo na tožničino stališče, da je v primeru, če je edina možna razlaga 17. člen ZUS-1 takšna, ki jo je zavzelo sodišče v tem postopku, določba 17. člena ZUS-1 v nasprotju z Ustavo v vseh primerih, ko stranka nima na voljo izrednega pravnega sredstva obnove postopka. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, privede do situacije, ko stranka nima nobene možnosti zahtevati, da sodišče presodi, ali bi morala biti udeležena v postopku ali ne.

7Toženka je v odgovoru na pritožbo navedla, da se tožnica upravnega postopka pred dokončnostjo Odločbe ni udeležila, čeprav je zanj vedela. S tem v zvezi izpostavlja tožničin dopis z dne 5. 8. 2021 in razloge Vrhovnega sodišča v sklepih VRSR I Up 512/2021 in I Up 98/2018. Zato dejstvo, da so izredna pravna sredstva v predmetnem upravnem postopku izključena, ni pomembno. Končno je treba upoštevati, da bo tožnici sodno varstvo zagotovljeno oziroma ga dejansko že izvršuje, saj Sklep izpodbija v drugem upravnem sporu. Če in dokler tožnica v tistem upravnem sporu ne dobi položaja stranske udeleženke, Odločbe ne more izpodbijati.

Odločitev o pritožbi

8Pritožba ni dopustna.

9Postopek odvzema dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov je urejen v ZZavar-1. Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov odvzame Agencija v upravnem postopku. Če ni v ZZavar-1 drugače določeno, se za postopek odločanja Agencije uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 427. člena ZZavar-1). Proti odločbam Agencije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva (prvi odstavek 441. člena ZZavar-1). Za postopek sodnega varstva se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom določeno drugače (drugi odstavek 441. člena ZZavar-1). V 449. členu ZZavar-1 je v pododdelku 10.2.1 „Skupne določbe“ oddelka 10.2 „Postopek sodnega varstva“ določeno, da proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe. Nadalje je v četrtem odstavku 454. člena ZZavar-1, pododdelek 10.2.2 „Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju zavarovalnice“, določeno, da je proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju zavarovalnice, dovoljena pritožba ne glede na 449. člen tega zakona. O njej odloča Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju zavarovalnice je postopek proti odločbi o začetku prisilne likvidacije in proti odločbi o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja (prvi odstavek 450. člena ZZavar-1).

10Izpodbijani sklep ni bil sprejet v postopku o prenehanju zavarovalnice, zato je treba za odločitev o dovoljenosti pritožbe uporabiti določbo 449. člena ZZavar-1 in pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Ker je institut pritožbe posebej urejen v ZZavar-1, subsidiarna uporaba ZUS-1, mišljeno je uporaba drugega odstavka 82. člena, ne pride v poštev.¹

11Upravno sodišče je sicer v izpodbijanem sklepu zapisalo pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe.

12Ob upoštevanju navedenega je Vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in 449. členom ZZavar-1). Ker je upravni spor končan, je posledično isto odločitev sprejelo v zvezi s pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za zavarovanje.

13Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1).

14Zoper izpodbijani sklep torej ni dopustna pritožba, temveč le revizija (drugi oddelek šestega poglavja ZUS-1). Napačen pravni pouk v sodni odločbi za stranko ne more imeti nobenih škodljivih posledic.² Razumno je izhodišče, da je tožnica sledila v izpodbijani odločbi zapisanemu pravnemu pouku in je namesto predloga za dopustitev revizije (ki terja predlog, oblikovan skladno z zahtevami zakona, ki ureja pravdni postopek, zlasti gl. 367.a in 367.b člen ZPP) vložila pritožbo. Vrhovno sodišče je moralo pritožbo zavreči. Vendar tožnici zaradi napačnega pravnega pouka ni pretekel rok za vložitev predloga za dopustitev revizije. Stranki, ki je bila napačno poučena, da se lahko pritoži, rok za vložitev predloga za dopustitev revizije teče od dneva vročitve te odločbe. Tožnica lahko torej v 30. dneh po vročitvi te odločbe vloži predlog za dopustitev revizije (prvi odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Vrhovno sodišče je enako odločitev že sprejelo v procesno primerljivih zadevah (uporaba 482. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov – ZTFI-1) – glej sklepa VSRS I Up 104/2021 in I Up 112/2021 z dne 24. 8. 2021.
² Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-276/96 z dne 18. 11. 1996, sklep VSRS II Ips 488/2002 z dne 25. 9. 2003.