UPRS Sodba II U 467/2019-7

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 74506722-02657788-01 z dne 9. 5. 2019 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

1V predmetni zadevi je bila tožnici s strani Javnega zavoda Radiotelevizije Slovenije (v nadaljevanju RTV) izdana odločba o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija za leto 2018, in sicer za meseca maj in junij 2018 v skupnem znesku 27,66 EUR.

2Zavezanka je zoper navedeno odločbo podala pritožbo iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava, ki pa je bila z odločbo drugostopenjskega organa Ministrstva za kulturo RS (v nadaljevanju ministrstvo) kot neutemeljena zavrnjena.

3Tožnica vlaga laično tožbo, iz katere izhaja, da se ne strinja z naložitvijo plačila RTV prispevka za meseca maj in junij 2018.

4Tožena stranka je sodišču dne 26. 11. 2019 predložila upravni spis skupaj z odgovorom na tožbo, iz katerega izhaja, da tožeča stranka v tožbi ne navaja tožbenih razlogov, in da zato tožena stranka predmetno tožbo šteje za neutemeljeno ter vztraja pri svoji odločitvi in razlogih iz izpodbijane odločbe in tako predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka.

5Tožba je utemeljena.

6Pregled zadeve pokaže, da je RTV poslala tožnici poziv z dne 8. 3. 2018 za plačilo RTV prispevka kot javne dajatve, ker ima tožnica električni priključek in je registrirana kot odjemalec in plačnik elektrike oziroma da lahko kot zavezanka za plačilo tudi izpolni priložen obrazec. S tem pozivom je bila zavezanka poučena, da lahko poda tudi vlogo za oprostitev plačila RTV prispevka kot invalid ali kot socialno ogrožena oseba, kakor tudi pravni pouk, da v kolikor obrazca ne bo izpolnila, da ji bo RTV pričel zaračunavati RTV prispevek v višini 12,75 EUR. Navedeno obvestilo je bilo puščeno v hišnem predalčniku naslova bivanja zavezanke dne 12. 3. 2018, celotna pošiljka pa dne 28. 3. 2018.

7Iz spisovnega gradiva nadalje izhaja, da je bila RTV Slovenija dne 11. 5. 2018 s strani neznane osebe obveščena (zaznamek, l. št. 17), da zavezanka ne živi več na predmetnem naslovu kamor je bilo poslano pisanje oziroma poziv, zaradi česar je RTV opravil vpogled v Centralni register prebivalstva (CRP) in ugotovil, da je zavezanka še vedno prijavljena na navedenem naslovu. Dne 23. 5. 2018 je ponovno poklicala neznana oseba na RTV Slovenija (zaznamek pod prilogo A9) in povedala, da od aprila ne živi več v ... in tudi posreduje svoj novi naslov, zaradi česar ji RTV na novi naslov v ... pošlje tudi dopis. Zavezanka dopolni svojo vlogo dne 2. 6. 2018, ki pa je bila po mnenju prvostopenjskega organa nepopolna, zaradi česar je bila zavezanka dne 5. 6. 2018 ponovno pozvana na dopolnitev.

8Še pred podano dopolnitvijo vlog je tožena stranka dne 9. 5. 2019 izdala izpodbijano odločbo, iz katere izhaja, da mora zavezanka (tožnica) plačati RTV prispevek za meseca maj in junij 2018.

9Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe (razen zakonskih določil in zavez, ki jih imajo posamezniki in materialne podlage zakaj so dolžni plačati RTV prispevek), ne izhaja nobena osebna okoliščina tožnice zakaj organ šteje, da mora kot zavezanka plačati RTV prispevek za ta dva meseca, se pravi obveza zavezanke ni konkretizirana glede na materialne določbe zakona. Fizični osebi, ki ne plača prispevka in za katero RTV Slovenija ugotovi, da je zavezanec za prispevek, izda RTV Slovenija odločbo o obveznosti plačila prispevka¹. Navedeno določilo pomeni, da mora RTV Slovenija naprej ugotoviti, da je posameznik zavezanec, zaradi česar mora dejstva na podlagi katerih je obveznost ugotovila v izdani odločbi tudi ustrezno utemeljiti in obrazložiti.

10Ker je tožnica kot domnevna zavezanka zoper izpodbijano odločbo podala pritožbo, je Ministrstvo za kulturo kot drugostopenjski organ izdal odločbo, s katero je pritožbo zavrnil, z obrazložitvijo, da je po presoji drugostopenjskega organa prvostopenjski organ pravilno in popolno ugotovil dejstvo, da je bila tožnica še v obdobju za mesec maj 2018 do vključno junij 2018 zavezanka za plačilo RTV prispevka, vendar tudi drugostopenjski organ ponavlja določila Zakona o RTV Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1) in Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija (v nadaljevanju Pravilnik), pri navedenem pa se ne opredeli na podlagi katerih dejstev, je bila obveza zavezanke ugotovljena, kakor tudi ne do dopolnitve, ki jo je kot pritožnica predložila organom (sicer po izdaji prvostopenjske odločbe) in iz katere izhaja, da je dne 8. 5. 2018 dejansko fizično predala najemniško stanovanje najemodajalcu, kar izhaja iz zapisnika o izročitvi in prevzemu stanovanja št. 1973-1185-50 z dne 8. 5. 2018, iz katerega izhaja, da tožnica od tega dne ni bila več najemnica stanovanja, v posledici pa vsaj tudi ne zavezanka za plačilo za mesec junij 2018. Iz navedenega zapisnika namreč jasno izhaja, da je dolžnost najemodajalca, da bo o primopredaji obvestil tudi Elektro ..., upravnika in tudi Energetiko ... V zvezi z navedenim se tožena stranka niti v drugostopenjski odločbi ni v ničemer opredelila do predloženih dokazov s strani pritožnice, temveč v drugostopenjski odločbi ponovno ponavlja zgolj obveze, ki izhajajo iz Pravilnika in Zakona o RTV Slovenija, iz katerih izhaja njena obveza plačevati RTV prispevek. Drugostopenjski organ je sicer v izpodbijani drugostopenjski odločbi navedel, da dokumenti izkazujejo, da je pritožnica bila zavezanka za plačilo RTV prispevka do vključno junija 2018, pri čemer pa ni navedel kateri so tisti dokumenti, na podlagi katerih temelji odločitev organa, sploh pa navedena pomanjkljivost obrazložitve utemeljitve dolžnosti plačevanja RTV prispevka, torej od abstraktne norme do konkretnih dejstev manjka v prvostopenjski odločbi. Drugostopenjski organ sicer lahko v svojih odločbah dopolni obrazložitev prvostopenjskega organa, ne more pa ga nadomestiti v celoti kot je v konkretnem primeru, saj je prvostopenjski organ prav v ničemer ni utemeljil s pravno relevantnimi dejstvi, ki so organ vodili k zaključku, da je zavezanka dolžna plačati RTV prispevek za meseca maj in junij 2018 (npr. na podlagi katerih dokazov je ugotovil dolžnost plačevanje RTV prispevka za točno dotično zavezanko – npr. račun za elektriko naslovljen na ime zavezanke ipd.).

11Na podlagi navedenega sodišče šteje, da izpodbijana odločba ni bila ustrezno obrazložena oziroma prvostopenjska odločba sploh ni bila obrazložena, s čimer je bila kršena pravica do izjave tožnice, saj se glede dejstev, ki so organ vodila k odločitvi v postopku ni mogla izjaviti. V konkretnem primeru bi moralo namreč iz izpodbijane odločbe jasno izhajati zakaj organ šteje in iz katerih dokumentov izhaja, da je tožnica kot zavezanka dolžna plačevati RTV prispevek za meseca maj in junij, da bi sodišče lahko preizkusilo zakonitost izdane odločbe in določenega obdobja za plačilo. Navedeno pomeni, da bi v odločbi morale biti navedene pravno relevantne in konkretizirane okoliščine zraven materialnopravne podlage, zaradi katerih je tožena stranka tožeči stranki naložila plačilo RTV prispevka.

12Sodišče pripominja, da mora biti odločba upravnega organa četudi gre za RTV prispevek, ki je javna dajatev, obrazložena do te mere, da se da preizkusiti, in sicer zaradi zaščite enakega varstva in pravic strank postopka, ki je tudi na upravnem področju del pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – EKČP)². RTV je javni zavod, ki opravlja javno službo in ima zato pooblastilo države za delovanje in izvajanje z zakonom določenih nalog, skladno z določili 23. člena Zakona o zavodih³ in Zakona o radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), zaradi katerega je tudi pri izdajanju lastnih odločb oziroma sklepov dolžan upoštevati določila ZUP. Vodenje poštenega postopka s strani organov v upravnem postopku namreč ne pomeni zgolj navedb pravne podlage za odločitev temveč mora tudi predstavljati zavzetje stališč glede dejanskih vidikov zadeve, ki so organ vodile k odločitvi, kot jo je sprejel.

13V predmetnem postopku bi se moral organ opredeliti do dokazov, ki jih je sam pridobil in za odločitev uporabil v postopku, kakor tudi do dokazov, ki jih je v postopek predložila zavezanka, četudi je štel, da so dokazi morebiti predloženi prepozno ali da so neustrezni. Stranka se ima namreč pravico seznaniti in soočiti z vsemi navedbami, dejstvi in dokazi, ki so organ vodile k njegovi odločitvi, saj zgolj takšen način stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja postopka in tudi možnost ustrezne vložitve pravnega sredstva, kar predstavlja jedro njegovih procesnih pravic⁴. Varstvo pravic strank ni nič drugačno v upravnih postopkih, saj ima v upravnih postopkih ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako tudi upravnega organa v razmerju do posamične stranke še večji pomen in je še bolj pomembno za upravni postopek, četudi gre za plačilo javne dajatve, ki je sicer določena z zakonom namreč predstavlja presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki mora ostati uravnotežen. Pri navedenem je treba posebej izpostaviti, da mora stranka imeti možnost braniti se ter zavarovati in uveljaviti svoje pravice določene z zakonom in mora tudi tovrstni postopek potekati po pravilih poštenega postopka, četudi gre „samo“ za plačilo RTV prispevka kot javne dajatve, ki je v naprej določena, še posebej, če organ ugotovi, da je stranka dejansko prava nevešča, kar se je v predmetnem postopku očitno tudi izkazovalo, glede na to, da je zavezanka očitno predhodno telefonsko komunicirala z javnim zavodom in sporočala svoje podatke in okoliščine. V kolikor gre namreč za pomanjkljivo odločbo in v njej niso navedeni razlogi, ki so organ vodili pri odločanju, torej brez navedbe razlogov za svojo odločitev, kot je v danem primeru prvostopenjska odločba, ki razlogov za svojo odločitev sploh nima, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna.

14Sodišče je pri presoji akta že po uradni dolžnosti dolžno preveriti ali je strankam izdani akt ustrezno obrazložen četudi gre za odločbo o plačevanju javne dajatve, zaradi česar je v predmetnem postopku presodilo, da izpodbijana odločba nima ustrezne obrazložitve in razlogov za odločitev, skladno z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zaradi česar je bila tako v postopku storjena bistvena kršitev določb postopka, saj v posledici tožeča stranka tudi ni mogla vložiti ustreznega pravnega sredstva, in sicer ne ustrezne pritožbe in tudi ne tožbe (kot v odgovoru na tožbo očita tožena stranka). Tako je bila kršena njena pravica do izjave, zaradi česar je sodišče v posledici, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba navedene pomanjkljivosti odpraviti in podrobneje pojasniti razloge za svojo odločitev.

15Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi zaradi storjenih kršitev pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega akta (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ 390. člen ZDavP-2.
² Tako tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020, točka 8.
³ „Javne službe opravljajo javni zavodi.“ Skladno s 3. odstavkom 3. člena Zakona o zavodih javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe.
⁴ Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Kerševan E. in Androjna V., GV založba 2017, str. 88.