UPRS Sodba I U 1985/2020-15

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Občinski inšpektor Občine Domžale (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločil, da morata tožnik in njegova odgovorna oseba, A. A., odstraniti enostavni objekt – panelno ograjo na parceli 22/15 k. o. ..., ki je postavljena v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom (1. točka izreka) v roku 30 dni po vročitvi te odločbe (2. točka izreka). Nadalje je še odločil, da bo v primeru, da zavezanec enostavnega objekta ne bo odstranil, inšpektorat zoper zavezanca pričel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka), da mora zavezanec inšpekcijski organ takoj obvestiti o izvršitvi ukrepa iz 1. točke izreka (4. točka izreka), da stroški postopka niso nastali (5. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ dne 9. 8. 2019 pričel inšpekcijski postopek zoper tožnika zaradi ugotovitve skladnosti postavitve enostavnega objekta – panelne ograje na parceli št. 22/15, k. o. ... Na kraju je bilo ugotovljeno, da je enostavni objekt – panelna ograja zgrajena iz 4 kovinskih stebrov ter 5 mrež. Postavljena je vzporedno s parcelno mejo parcele št. 22/46 in 311/6, obe k. o. ... Tožnik je na podlagi poziva na izjasnitev o dejstvih in okoliščinah postavitve zadevnega enostavnega objekta navedel, da je bila ograja iz razloga varnosti postavljena na mesto, kjer je že od nekdaj stala ograja in da jo je v preteklosti odstranil investitor ob izgradnji komunalne opreme. Za navedeni enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, poseg pa je skladen s prostorskimi izvedbenimi akti. Navedel je še, da je na občino vložil pobudo za spremembo oziroma prestavitev trase ceste v Zazidalnem načrtu Zgornje Jarše Sever. Oddelek za urejanje prostora Občine Domžale je v zvezi s tožnikovo pobudo pojasnil, da je gradnja ceste v obstoječem območju v javnem interesu, zato je pobudo tožnika zavrnil. Organ je pojasnil, da Odlok o zazidalnem načrtu Zgornje Jarše Sever (v nadaljevanju Odlok) v točki 11. „Območje urejanja P“ določa, da je območje namenjeno prometnim površinam in da je le v območjih od A do L znotraj meja gradbenih parcel dopustna postavitev varovalnih ograj. Ker se tožnikova parcela nahaja v območju urejanja P, in sicer vzporedno s parcelno mejo parcel št. 22/46 in 311/6, obe k. o. ..., je organ ugotovil, da je postavitev predmetne ograje v nasprotju z določili prvega in tretjega odstavka 5. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ).

2Zoper izdano odločbo prvostopenjskega organa je tožnik vložil pritožbo pri Županu Občine Domžale (v nadaljevanju toženka), ki je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

3Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da je obrazložitev drugostopenjske odločbe brez razlogov o odločilnih dejstvih in da se v njej zgolj ponavlja obrazložitev prvostopenjske odločbe, kar predstavlja kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije. Nadalje navaja, da se prvostopenjski organ ni opredelil do tožnikove navedbe, da je zadevna panelna ograja že prej stala na tem mestu in da gre le za vzdrževalna dela. Organ bi lahko odstranitev zadevne ograje zahteval že mnogo let prej, pa tega ni storil. Navaja tudi, da prvostopenjska odločba ni izvršljiva, saj izrek ni izvršljiv in konkretiziran. Iz 1. točke izreka namreč ne izhaja, kje naj bi imel tožnik kot zavezanec svoj sedež (naslov 1 ali naslov 2), prav tako pa v izreku ni navedeno, v nasprotju s katerim prostorskim aktom naj bi bila zadevna ograja. Pomanjkljiva je tudi obrazložitev prvostopenjske odločbe, saj organ ni pojasnil, zakaj gre v zadevi za ravnanje v nasprotju z določbami prostorskega akta in katera določba Odloka prepoveduje gradnje na območju, kjer se nahaja ograja. Nadalje navaja, da inšpektor pred izdajo prvostopenjske odločbe tožnika ni seznanil z dejstvi in ugotovitvami postopka, saj mu ni dal možnosti izjave v zvezi z opravljenim ogledom, pisnimi odgovori toženke in drugimi dokazi. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravi in o zadevi meritorno odloči, podredno pa predlaga, da sodišče prvostopenjsko odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje istemu organu, vendar drugi uradni osebi, ter da toženki naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da postavitev zadevne ograje ne predstavlja izvajanja vzdrževalnih del, saj je tožnik podrl domnevno nekoč obstoječo ograjo in postavil novo. Z ograjo je tožnik pregradil območje, ki je z Odlokom določeno za gradnjo prometne povezave. Sporna ograja je bila namreč postavljena v območju urejanja P, v katerem je po 11. točki prvega odstavka 5. člena Odloka dovoljena gradnja prometnih površin, ni pa dovoljena gradnja ograj. Slednja je, v skladu z drugim odstavkom 5. člena Odloka, dovoljena le v območjih od A do L. Toženka prereka tudi navedbe tožnika, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena.

5Sodišče je dne 26. 7. 2022 sprejelo sklep I U 1985/2020, da v predmetni zadevi odloča po sodnici posameznici iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7V zadevi je sporen ukrep občinskega inšpektorja, s katerim je tožniku naložil obveznost odstranitve enostavnega objekta – panelne ograje na parc. št. 22/15, k. o. ..., ki je postavljena v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Med strankama je sporno, ali postavljeni enostavni objekt – panelna ograja nasprotuje relevantnim prostorskim izvedbenim aktom v smislu tretjega odstavka 5. člena GZ, ali je bila v postopku izdaje izpodbijane odločbe kršena tožnikova pravica do izjave ter ali so sestavine izpodbijane in drugostopenjske odločbe pomanjkljive oziroma ustrezne.

8Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podal pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njegovi obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja še spodnjo obrazložitev.

Glede nepravilne uporabe materialnega prava

9Tožnik v tožbi navaja, da se prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do tožnikove navedbe, da je zadevna panelna ograja že prej stala na istem mestu in da jo je v preteklosti odstranil investitor ob izgradnji komunalne opreme, zato je šlo v konkretnem primeru le za vzdrževalna dela. Organ bi lahko odstranitev zadevne ograje zahteval že mnogo let prej, pa tega ni storil.

10Sodišče v zvezi z navedenim ugovorom pojasnjuje, da ne GZ ne Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) niti Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) nimajo določb o zastaranju uvedbe inšpekcijskega postopka oziroma določb, ki bi zahtevale, da se inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje začne (in konča) v določenem roku. Okoliščina, da je ograja že v preteklosti stala na istem mestu, tako ni relevantna za presojo materialnopravne utemeljenosti in pravilnosti izpodbijane odločbe.

Glede bistvenih kršitev pravil postopka

11V tožbi tožnik graja več kršitev pravil postopka, do katerih je prišlo tako v postopku izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe, kot v pritožbenem postopku.

12Tožnik med drugim navaja, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj njen izrek ni izvršljiv in konkretiziran. Iz 1. točke njenega izreka namreč ne izhaja, kje naj bi imel tožnik kot zavezanec svoj sedež (naslov 1 ali naslov 2), prav tako pa v izreku ni navedeno, v nasprotju s katerim prostorskim aktom naj bi bila postavitev zadevne panelne ograje. Sodišče ugotavlja, da navedeni tožbeni ugovor ni utemeljen in se pri tem v celoti sklicuje na utemeljitev drugostopenjskega organa, da je dvojni zapis naslova tožnika očitna pisna napaka, ki pa ne povzroči nerazumljivosti izreka odločbe in s tem ne vpliva na njeno izvršljivost. Pri tem sodišče še dodaja, da ZUP v 213. členu, ki predpisuje obvezne sestavine izreka odločbe, ne predvideva navedbe relevantne pravne podlage za njeno izdajo. Navedba določb predpisov, na katere se opira odločba, je obvezna sestavina njene obrazložitve (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

13Tožnik nadalje navaja, da je obrazložitev prvostopenjske odločbe pomanjkljiva, saj ne vsebuje razlogov, zakaj gre v zadevi za ravnanje v nasprotju z določbami prostorskega akta. Sodišče ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi ustrezno obrazložil, zakaj je postavitev zadevne panelne ograje v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom v smislu tretjega odstavka 5. člena GZ. Pojasnil je, da obravnavani objekt predstavlja varovalno ograjo, katere postavitev je dovoljena le v območjih urejanja od A do L (tretji odstavek 11. točke 5. člena Odloka), zadevna parcela pa se nahaja na območju P. Dejstva, da je ograja postavljena na območju urejanja P, tožnik v upravnem postopku niti v tem upravnem sporu ni prerekal. Po oceni sodišča je prvostopenjski organ s tem ustrezno utemeljil, zakaj postavitev zadevnega enostavnega objekta nasprotuje prostorskemu izvedbenemu aktu, zato je tudi ta ugovor tožnika neutemeljen.

14Naposled tožnik še navaja, da ga inšpektor pred izdajo prvostopenjske odločbe ni seznanil z dejstvi in ugotovitvami postopka, saj mu ni dal možnosti izjave v zvezi z opravljenim ogledom, pisnimi odgovori toženke in drugimi dokazi. Na podlagi vpogleda v upravni spis je sodišče ugotovilo, da prvostopenjski organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni kršil tožnikove pravice do izjave v smislu 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Organ je tožniku dne 16. 8. 2019 v izjasnitev poslal zapisnik o ogledu na parc. št. 22/15, k. o. ... z dne 9. 8. 2019 in ga pozval, naj se izjasni o dejstvih in okoliščinah, v zvezi s katerimi je bila postavljena zadevna panelna ograja. Dopis je bil skupaj s prilogami tožniku vročen dne 2. 9. 2019, ta pa je nanj odgovoril dne 10. 9. 2019. Prvostopenjski organ je z dopisom z dne 2. 3. 2020 tožniku posredoval tudi pisni odgovor Oddelka za urejanje prostora Občine Domžale v zvezi s tožnikovo pobudo za spremembo oziroma prestavitev trase ceste in ga pozval, naj se o tem odgovoru izjasni. Omenjeni dopis je bil tožniku vročen dne 19. 3. 2020, tožnik pa je nanj odgovoril dne 26. 3. 2020. Sodišče tako ugotavlja, da je bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki so bili pomembni za izdajo odločbe, organ pa mu je tudi omogočil, da se o njih izjavi.

15Sodišče se ni opredeljevalo do tožbene navedbe, da obrazložitev drugostopenjske odločbe ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in da se v njej zgolj ponavlja obrazložitev prvostopenjske odločbe, saj drugostopenjska odločba ni predmet presoje v tem upravnem sporu. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. člen ZUS-1). Upravni akti v smislu 2. člena ZUS-1 tako niso akti, ki v izreku ne vsebujejo odločitve o pravici ali obveznosti fizične ali pravne osebe in zato ne vplivajo na vsebino prvostopenjskega upravnega akta. Ker je bila z odločbo toženke kot drugostopenjskega organa pritožba zgolj zavrnjena, je odločba prvostopenjskega organa tista, ki vsebuje meritorno odločitev o obveznosti tožnika, zato je lahko le slednja predmet obravnave v tem upravnem sporu.

16Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče v obravnavanem primeru ni opravilo glavne obravnave, ker se je tožnik obravnavi na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku z dopisom z dne 16. 6. 2022 odpovedal.

K II. točki izreka:

17Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.