VSM Sklep PRp 185/2022

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo zahtevo za sodno varstvo pravne osebe C. d.o.o. (v nadaljevanju pravna oseba) in odgovorne osebe pravne osebe A. A. (v nadaljevanju odgovorna oseba) zoper odločbo o prekršku prekrškovnega organa Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Dravograd - Maribor, z dne 30. 3. 2021, s katero je prekrškovni organ pravno in odgovorno osebo spoznal za odgovorna storitve prekrška po prvi alineji prvega odstavka 15. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju ZVPNPP), za storitev katerega je pravni osebi izrekel sankcijo globo v višini 3.000,00 EUR, odgovorni osebi pa sankcijo globo v višini 300,00 EUR, zavrnilo kot neutemeljeno ter storilcema naložilo plačilo sodne takse, pravni osebi v višini 300,00 EUR, odgovorni osebi pa v višini 40,00 EUR.

2Zoper takšno prvostopenjsko sodbo zagovorniki pravne in odgovorne osebe vlagajo pravočasno pritožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pravni in odgovorni osebi očitanega prekrška.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožniki utemeljeno uveljavljajo, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je zavrnilo v zahtevi za sodno varstvo predlagana dokaza, zaslišanje A. A., odgovorno osebo pravne osebe in B. B., ki bi lahko podrobneje izpovedala podrobnosti glede dejanskega stanja, zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), saj je zavrnitev izvedbe teh dokazov lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

5Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, ki jih predlaga obramba, ampak le tiste, za katere samo oceni, da so za presojo v konkretnem primeru pravno relevantni. Prvostopenjsko sodišče v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navaja razloge, zakaj navedenih dokazov ni izvedlo, bistvo zavrnitve navedenih dokaznih predlogov pa je v tem, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno na podlagi podatkov v spisu, zlasti navedb v zahtevi za sodno varstvo, kjer sta storilki tudi podrobno pojasnili način oglaševanja.

6Spisovno gradivo izkazuje, da je prekrškovni organ pravni in odgovorni osebi pred izdajo odločbe o prekršku omogočil možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve obvestila, česar odgovorna oseba ni storila, pravna oseba pa je izjavo podala ter jo je podpisal B. B., kot njen zastopnik. Vendar kljub temu iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno v izpodbijani sodbi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi obremenilne dokaze, do katerih se v postopku pred sodiščem nista mogli opredeliti, s čemer jima je bila kršena pravica do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njun pravni položaj oziroma pravica, da lahko zavzameta stališče, tako glede dejanskih, kot tudi pravnih vidikov nanju naslovljenega očitka.

7Prvostopenjsko sodišče, ki navaja, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno na podlagi podatkov v spisu, zlasti pa z navedbami v zahtevi za sodno varstvo, ki pa ni dokaz, ampak je pravno sredstvo, ki ob enem zagotavlja pravico do sodnega varstva oziroma do obravnave pred sodiščem, z zavrnitvijo predlaganih razbremenilnih dokazov pritožnikoma ni zagotovilo temeljnih jamstev, ki zagotavljajo pravico do poštenega postopka, kar narekuje razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (analogna uporaba osmega odstavka 163. člena ZP-1).

8V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ravnalo skladno z določilom petega odstavka 65. člena ZP-1.