VSC Sklep EPVDp 66/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati strošek pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se le-ta izterja prisilno.

1Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije storilcu preklicalo in mu v plačilo naložilo še sodno takso.

2Taki odločitvi storilec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo po svoji zagovornici z uveljavljanjem pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnih določb zakona in pa zaradi kršitev postopkovnih določb ZP-1 in predlaga, da se napadeni sklep razveljavi in obdrži v veljavi sklep z dne 20. 4. 2022, ko je prvo sodišče ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS.

3Pritožba je neutemeljena.

4Odločitev v izpodbijanem sklepu temelji na ugotovitvi, da je prvo sodišče 20. 5. 2022 sprejelo obvestilo MP RS, da je bila pri storilcu v času preizkusne dobe vpisana pravnomočna odločba, s katero so mu bile izrečene kazenske točke (KT) v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za prekršek, storjen pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri tem je izhajalo iz pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. PR 551/2022 z dne 22. 4. 2022, ki je postala pravnomočna 12. 5. 2022 in s katero je bila storilcu zaradi prekrška, ki ga je storil 16. 3. 2022 z motornim vozilom B kategorije, izrečena poleg globe še stranska sankcija 18 KT.

5Taki odločitvi zagovornica nasprotuje z navedbami, da je storilcu za isti prekršek že Okrajno sodišče v Cerknici dne 3. 12. 2021 izdalo sklep PR 315/2021-0413, s katerim mu je bila izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS za vse kategorije motornih vozil in v istem sklepu je storilec bil tudi poučen, da lahko vloži predlog, da se mu začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne pred pravnomočno zaključenim postopkom, kar vse je storilec tudi storil po navodilih sodnice, ki je ta postopek vodila, nato pa je zadeva bila odstopljena pristojnemu sodišču - Okrajnemu sodišču v Celju, ki je storilcu, takrat še začetniku ugodilo in s sklepom z dne 20. 4. 2022 vrnilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje ter mu odložilo izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS. Meni, da je že Okrajno sodišče v Cerknici storilo napako, ko ni takoj odločilo o predčasni vrnitvi zaseženega vozniškega dovoljenja, čeprav je bil pred s strani sodišča podan predlog in če bi temu bilo tako, bi 16. 3. 2022 policisti pri preverjanju tudi ugotovili, da storilec ima veljavno vozniško dovoljenje in se postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. PR 551/2022 ne bi vodil in tudi ne bi mogel biti izdan izpodbijani sklep, saj se imetniku tujega vozniškega dovoljenja ne morejo izreči KT. Take pritožbene navedbe so neutemeljene.

6Spisovno gradivo izkazuje naslednja relevantna dejstva:

- na predlog prekrškovnega organa je Okrajno sodišče v Cerknici dne 3. 12. 2021 izdalo sklep opr. št. PR 315/2021, s katerim je storilcu začasno prepovedalo uporabljati njegovo - tuje vozniško dovoljenje, izdano v Bosni in Hercegovini (BIH), zaradi prekrška, storjenega 20. 11. 2021, v tem sklepu pa je bil storilec poučen o tem, da lahko zahteva predčasno vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, njegova zagovornica pa je nato 9. 2. 2022 vložila predlog za odlog izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja s potrebnimi prilogami, isto sodišče pa je nato v tej zadevi dne 14. 2. 2022 isto sodišče izdalo sodbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po 6. točki osmega odstavka člena 46 ZPrCP, in mu izreklo globo 1.200,00 EUR ter stransko sankcijo 9 KT za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Nato pa je bila celotna zadeva zaradi izvršitve ukrepa prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja odstopljena v pristojno poslovanje Okrajnemu sodišču v Celju, kjer je zagovornica znova vložila predlog za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja (18. 3. 2022), citirana sodba pri Okrajnem sodišču v Cerknici pa je postala pravnomočna 4. 3. 2022

- Okrajno sodišče v Celju je nato na podlagi poizvedb in pribave pravnomočnih odločb s strani Okrajnega sodišča v Cerknici dne 8. 4. 2022 storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS, za dobo enega leta (sklep Okrajnega sodišča v Celju opr. št. EPVD 294/2022), na podlagi storilčevega predloga za odlog izvršitve tega ukrepa, pa je isto sodišče s sklepom opr. št. EPVD 294/2022 dne 20. 4. 2022 storilcu ugodilo in odložilo izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS za čas devetih mesecev in v tem sklepu navedenih pogojih

- dne 20. 5. 2022 pa je prvo sodišče tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa sprejelo obvestilo po 2. alineji četrtega odstavka člena 202.e ZP-1, da je storilec pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 20. 4. 2022 storil prekršek, zaradi katerega so mu bile izrečene KT v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, oziroma prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS, o čemer se je prvo sodišče prepričalo tudi na podlagi pribave pravnomočne in izvršljive sodbe o prekršku opr. št. PR 551/2022 z dne 22. 4. 2022 s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška na podlagi desetega odstavka člena 56 ZVoz-1, izrečena mu je bila globa 1.000,00 EUR in pa stranska sankcija 18 (osemnajst) KT za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, kar je bila podlaga za preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS

7Takšno poslovanje Okrajnih sodišč v Cerknici, Ljubljani in Celju pokaže, da se je najprej začel postopek o prekršku zoper storilca pri Okrajnem sodišču v Cerknici in da je pri tem sodišču storilcu že s sklepom z dne 3. 12. 2021 bila storilcu izrečena na podlagi prvega odstavka člena 113.a ZP-1 začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS, zaradi prekrška, ki je bil storjen 20. 11. 2021, o tem prekršku pa je bilo odločeno nato s sodbo z dne 14. 2. 2022, ki je postala pravnomočna 4. 3. 2022, zagovornica pa je 8. 4. 2022 podala predlog za odložitev izvršitve prenehanja uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS. Še pred vložitvijo tega predloga pa je storilec 16. 3. 2022 storil prekršek po desetem odstavku člena 56 ZVoz-1, ker je vozil v času, ko je še učinkovala začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS po prej citiranem sklepu Okrajnega sodišča v Cerknici z dne 3. 12. 2021, kajti sodba istega sodišča z dne 14. 2. 2022 je postala pravnomočna 4. 3. 2022 in izvršljiva šele 4. 4. 2022. Zato ne drži, da je storilec po svoji zagovornici pri Okrajnem sodišču v Cerknici vložil predlog za predčasno vrnitev zaseženega vozniškega dovoljenja, temveč je vložil le predlog za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja RS, za kar pa Okrajno sodišče v Cerknici ni pristojno, kar se je odrazilo tudi v nadaljnjem poslovanju obeh sodišč, ko je zadeva bila predložena v poslovanje stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Celju, ki je v nadaljevanju odločalo o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja storilcu na območju RS in tudi o odložitvi izvršitve tega ukrepa.

8O izvršitvi začasnega ukrepa prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja namreč odloča tisto sodišče, ki prejme prekrškovno zadevo, saj gre za začasni ukrep, po pravnomočnosti sodbe pa v primeru, če je storilcu izrečeno tako število KT, ki posledično pripelje do izreka prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na območju RS, pa se zadeva odstopi pristojnemu sodišču, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru. Navedeno pomeni, da je Okrajno sodišče v Cerknici poslovalo pravilno, ko je začasni ukrep v zvezi s prepovedjo uporabe tudi izvršilo.

9Pritožba nima prav, da je nezakonita tudi odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št. PR 551/2022, kar pritožba utemeljuje s tem, da v navedeni zadevi storilcu, ki je imetnik tega veljavnega vozniškega dovoljenja sploh ne bi smele biti izrečene KT. V skladu z določbo člena 22 ZP-1 sodišče vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS za dobo enega leta. Vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja se namreč izrekajo KT v cestnem prometu povsem enako kot imetnikom vozniških dovoljenj, ki so izdana v RS. Ko pa imetnik tujega vozniškega dovoljenja zbere zadostno število KT za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mu te sankcije sicer ni dopustno izreči, ker RS ne more razglasiti neveljavnosti dokumenta, ki ga izda tuja država, zato ZP-1 zanje določa drugačno posledico zbranih KT, kot velja za voznike, z vozniškim dovoljenjem, izdanim v RS. Sodišče takemu imetniku tujega vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tega vozniškega dovoljenja na območju RS¹.

10Povedano pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče izrekati KT za prekršek, storjen v cestnem prometu. Te stranske sankcije ni mogoče izreči takemu vozniku le v primeru, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS in le v takem primeru se takemu vozniku izreče le globa, ne pa tudi stranska sankcija 18 KT. Iz citirane sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22. 4. 2022 sicer iz izreka napačno izhaja, da je storilec storil prekršek v času, ko mu je bilo začasno odvzeto tuje vozniško dovoljenje, sklicujoč se na sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici opr. št. PR 315/2021, saj se je ta ukrep izvrševal od 16. 1. 2022 dalje, vendar pa je ne glede na navedeno iz tega sodbenega izreka razvidna pravilna pravna opredelitev tega prekrška po desetem odstavku člena 56 ZVoz-1, kajti v tem času se pri storilcu še ni izvrševala sankcija prepovedi uporabe njegovega vozniškega dovoljenja na območju RS, temveč le začasna prepoved uporabe njegovega vozniškega dovoljenja na območju RS, kar je bistvena razlika, zaradi česar je Okrajno sodišče v Ljubljani tudi povsem pravilno storilcu izreklo stransko sankcijo 18 KT za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B, tako odločitev pa storilec z rednim pravnim sredstvom tudi ni problematiziral. Ali povedano še drugače, v primeru, da je imetniku tujega vozniškega dovoljenja izrečen ukrep začasne prepovedi uporabe njegovega vozniškega dovoljenja na območju RS, in če v času te prepovedi stori prekršek, zaradi katerega je predpisan izrek stranske sankcije KT, se mu za tak prekršek potrebno na podlagi določbe desetega odstavka člena 56 ZVoz-1 izreče tudi stransko sankcijo KT. V primeru, da pa se mu že izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS, kot to izpostavlja pritožba, sklicujoč se na sodbo VS RS IV Ips 10/2020 z dne 16. 6. 2020, pa v takem primeru sodišče takemu storilcu lahko izreče le globo (določba enajstega odstavka člena 56 ZVoz-1), ne pa tudi stranske sankcije 18 KT. Ker je torej v obravnavanem primeru storilec 16. 3. 2022 storil prekršek v času, ko mu je bil izrečen ukrep začasne prepovedi uporabe njegovega vozniškega dovoljenja na območju RS, je v nadaljevanju prvo sodišče v izpodbijanem sklepu povsem pravilno upoštevalo odločitev v sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. PR 551/2022 z dne 22. 4. 2022, ko je storilcu poleg globe bila izrečena tudi stranska sankcija 18 KT in mu ob upoštevanju določbe tretjega odstavka člena 202.e ZP-1 iz razloga, ker so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa pa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene KT v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče bodisi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bodisi prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS, preklicalo prvotno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi v citirani sodbi izrečenih 18 KT.

11Neutemeljena je tudi pritožbena navedba o kršitvi zakona, konkretno določbe tretjega odstavka člena 202.e ZP-1, ki ga zagovornica napačno povzema, kajti iz določbe tretjega odstavka člena 202.e ne izhaja možnost sodišča, da v primeru, če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa pa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene KT v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, da sodišče s sklepom odloči, ali naj se mu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali ne. Sedaj veljavno besedilo navedene zakonske določbe določa tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in sicer, da v takih primerih sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in nima tako, kot napačno razloguje zagovornica več možnosti tehtanja, ali je tak preklic utemeljen ali ne, kajti ta določba tretjega odstavka člena 202.e ZP-1 je bila spremenjena z Novelo ZP-1J².

12Zato so tudi povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da je bil storilec v zmoti 16. 3. 2022, ko je uporabljal tuje vozniško dovoljenje na območju RS, neupoštevne pa so tudi vse nadaljnje pritožbene navedbe o tem, da bo v primeru izreka tega ukrepa storilcu nastala velika škoda na psihičnem in finančnem področju, kajti, kot rečeno, v takih primerih, kot je obravnavani, sodišče več nima možnosti presojati osebnostnih lastnosti storilca in njegovih potreb o tem, da sme uporabljati vozniško dovoljenje, temveč je dolžno zaradi načela enakosti pred zakonom dosledno upoštevati določbe člena 202.e ZP-1, ki določajo postopek in pogoje v zvezi z dokončno odločitvijo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

13Po povedanem se torej pritožbeni očitek o kršitvi postopkovnih določb ZP-1, zmotni ugotovitvi dejanskega stanja glede podlage za preklic prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS in v tej zvezi kršitve zakona izkažejo za neutemeljene, zaradi česar je bilo potrebno pritožbo zagovornice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep, ki je pravilen in zakonit v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z določbo člena 159 ZP-1 pritožbeno sodišče pazi uradoma.

14Ker zagovornica ni uspela s pritožbo, bo moral storilec na podlagi določbe prvega odstavka člena 147 ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati strošek pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR, kar je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

¹ Primerjaj sodbi VS RS IV Ips 12/2019 in IV Ips 10/2020.
² Uradni list RS, št. 32/2016.