VSL Sklep IV Cp 1269/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Povzetek dosedanjega teka postopka

1Upnik in dolžnica sta se sodno poravnavo z dne 12. 5. 2020¹ dogovorila glede stikov mladoletnega otroka z upnikom,² da v primeru, če dolžnica ob vrnitvi otroka zazna, da je upnik pod vplivom alkohola, bo to takoj naznanila upniku in od njega pisno zahtevala, da takoj in v njeni prisotnosti opravi test alkoholiziranosti z digitalnim alkotestom, ki ga bo kupila v lekarni ali v trgovini z medicinskimi pripomočki, da bo v primeru, da bo test negativen, stroške nakupa alkotesta plačala dolžnica, da v primeru, če upnik ne bo ravnal po zahtevi dolžnice, se bo štelo, da je vinjen in naslednji stik otroka z upnikom odpade.

2Upnik je 8. 7. 2020 vložil predlog za izrek denarne kazni, ker mu dolžnica 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020 ni izročila otroka ob dogovorjeni uri.

3Dolžnica je v odgovoru na predlog pojasnila, da se je stik izvedel ob kasnejši uri zaradi zdravstvenih težav otroka, da je imel upnik od sklenitve sodne poravnave večji obseg stikov z otrokom, kot so bili dogovorjeni s sodno poravnavo, ipd.³

4Sodišče prve stopnje je 8. 9. 2020 izdalo sklep, s katerim je dolžnici naložilo, da je dolžna plačati denarno kazen v višini 200,00 EUR. Ugotovilo je, da dolžnica brez utemeljenih razlogov ni izpolnila obveznosti iz sodne poravnave.⁴ Zoper ta sklep je dolžnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cp 383/2021 z dne 29. 3. 2021⁵ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom I Z 4/2020 z dne 21. 12. 2021 dovolilo izvršbo zoper dolžnico zaradi izterjave denarne kazni z rubežem njenih denarnih sredstev. Zoper ta sklep je dolžnica vložila ugovor po novem pooblaščencu, ki je pooblastilo vložil v spis 7. 1. 2022.⁶ Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnice zavrnilo.

Povzetek pritožbenih navedb

6Dolžnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ.

7Pravni standard največje otrokove koristi je konvencijski⁷ in ustavni⁸ standard, zato ga je treba zaradi pomembnosti dobrine varovati v vseh fazah postopka.

8Treba je upoštevati ogroženost otroka. Iz laičnega prepisa pritožnice izhaja, da je upnik udaril otroka, zato se vodi predkazenski postopek, izdelano pa je bilo že izvedensko mnenje. Zoper upnika se vodi kazenski postopek, da je storil kaznivo dejanje z elementi nasilja na škodo otroka, kar kaže na visoko stopnjo verjetnosti, da je dejanje storil in da bo obsojen. Sodišče se je z izpodbijanim sklepom zateklo k formalizmom in ni upoštevalo koristi mladoletnega otroka.

Odločitev o pritožbi

9Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

10Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11Sodišče prve stopnje je vse sklepe pravilno vročalo pooblaščencu dolžnice in kasneje osebno dolžnici, potem ko je prejelo obvestilo o preklicu pooblastila. Sedanjemu pooblaščencu dolžnice je sodišče prve stopnje vročalo sodna pisanja, ko je prejelo njegovo pooblastilo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje „sklep o denarnem kaznovanju“ nepravilno vročilo dolžnici.

12Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh odločilnih dejstev. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo glede kazenskega postopka, ki se vodi zoper upnika. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se je glede razlogov za kaznovanje dolžnice že opredelilo v sklepu z dne 8. 9. 2020, ki ga je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cp 383/2021 z dne 29. 3. 2021.

13Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da „pravni standard največje otrokove koristi je konvencijski in ustavni standard, zato ga je treba zaradi pomembnosti dobrine varovati v vseh fazah postopka“. Vendar pritožba spregleda, da je bila dolžnici izrečena denarna kazen iz razloga, ker je brez utemeljenega razloga kršila sodno poravnavo glede stikov, s tem, ko dvakrat zaporedoma ni pravočasno predala otroka upniku, za nerazumljivo dolgo zamudo pa je navajala neutemeljene razloge, ki niso bili povezani z ogroženostjo otroka zaradi zatrjevanega nasilja upnika nad otrokom.⁹ Stika sta se izvedla, kar dodatno potrjuje, da ogroženost otroka zaradi sedaj zatrjevanega nasilja upnika nad otrokom, ni bila razlog, zaradi katerega je dolžnica kršila obveznosti iz sodne poravnave.

Odločitev pritožbenega sodišča

14Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

¹ Glej tudi sklep I Z 51/2019 v zvezi s prvim odstavkom 1. tč. sodne poravnave.
² Podrobneje glede stikov upnika z otrokom glej prepis sodne poravnave na l. št. 209-210.
³ Podrobneje glej odgovor na predlog za izrek denarne kazni na l. št. 213-215.
⁴ Podrobneje glej obrazložitev iz tega sklepa na l. št. 218-223.
⁵ L. št. 240-245.
⁶ L. št. 280.
⁷ Pritožba se sklicuje na Konvencijo o otrokovih pravicah – podrobneje glej 1. opombo pritožbe.
⁸ Podrobneje glej 2. opombo pritožbe.
⁹ Iz pritožbi priloženih listin izhaja, da naj bi prišlo do zatrjevanega nasilja upnika nad otrokom 19. 9. 2021, sporna dogodka, zaradi katerih je bila tožnici izrečena denarna kazen, pa sta se zgodila 4. 7. 2020 in 5. 7. 2020.