VSRS Sklep II Kr 34829/2022

Predlog za podaljšanje pripora se zavrne.

A.

1Zoper obdolženega A. A. je dežurna preiskovalna sodnica dne 7. 6. 2022 s sklepom I Kpd 34829/2022 odredila pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat je s sklepom I Ks 34829/2022 z dne 10. 6. 2022 pritožbi obdolženčevega zagovornika delno ugodil in odločbo o odreditvi pripora spremenil tako, da je pripor zoper obdolženca odredil samo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ne pa tudi iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2Na obrazložen predlog državnega tožilstva z dne 28. 6. 2022 je bil pripor zoper obdolženca s sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Ks 34829/2022 z dne 28. 7. 2022 zadnjič podaljšan še za dva meseca, to je do 6. 9. 2022.

3Dne 29. 8. 2022 je Okrožna državna tožilka Specializiranega državnega tožilstva RS vložila predlog, da se obdolžencu podaljša pripor še za tri mesece, to je do 6. 12. 2022, saj je še vedno izkazan razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Državna tožilka meni tudi, da je utemeljen sum, da je obdolženec storil obravnavana kazniva dejanja še vedno podan, pri čemer podrobno navaja dejstva in dokaze na podlagi katerih sklepa o obstoju utemeljenega suma. Prav tako pa je po njenem prepričanju podan tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Meni namreč, da je pripor neogibno potreben, da se prepreči storitev kaznivega dejanja, s katerim obdolženec grozi. Na podlagi okoliščine, da je bila pri obdolžencu ob hišni preiskavi zasežena kuverta z rokopisom "...", ki se nahaja v neposredni bližini vrtca ..., pa je mogoče sklepati da obdolženec dejansko načrtuje ravnanja s katerimi grozi in da je le vprašanje časa kdaj bo ta dejanja storil.

4Na predlog za podaljšanje pripora je odgovoril obdolženčev zagovornik, odvetnik Uroš Miklič. Drugače kot državna tožilka je mnenja, da predlog za podaljšanje pripora ni utemeljen. Zagovornik v odgovoru predvsem poudarja, da ni podan utemeljen sum, da bi obdolženec storil kaznivo dejanje po drugem odstavku 314. člena KZ-1. Obstoj utemeljenega suma se gradi predvsem na indicu, da je bila, ob sicer po prepričanju obrambe nezakonito izvedeni hišni preiskavi, najdena kuverta z napisom ..., pri čemer je obramba v zvezi s tem argumentirano pojasnila, da je pisemska ovojnica povezana s poslovnim sodelovanjem obdolženčeve matere z naslovljenim javnim zavodom in se nanaša na prodajo oziroma nakup poslovnih rokovnikov. Zagovornik je sodišču dostavil tudi pisno elektronsko korespondenco med obdolžencem, njegovo mamo in bratom iz meseca maja 2022, ki se nanaša na komunikacije glede dostave rokovnikov po prednaročniških cenah na različne naslovnike, med njimi se je ena dostava rokovnikov - priročnikov Moj čas 2022 nanašala prav na ... Meni, da gre za ponovno teptanje obdolženčevih človekovih pravic. Predvsem pa zagovornik opozarja, da v predmetni zadevi ne gre spregledati dejstva, da organi pregona pri hišni preiskavi niso našli nikakršnega eksplozivnega sredstva, ne nevarnega sredstva, niti kakršnega koli manifesta ali drugega pisanja (npr. dnevnika), ki bi kazalo na to, da bi prav obdolženec načrtoval v sklepu o odreditvi pripora „metaforično opisana ravnanja“. Zgolj pisanje elektronskih sporočil, pri čemer njegov pisec niti ni poznan, samo po sebi ne izpolnjuje zakonskih znakov očitanega mu kaznivega dejanja. Lahko bi očitek predstavljal kakšno drugo milejše kaznivo dejanje, kot na primer ogrožanje varnosti, za katero pa je zagrožena precej milejša kazenska sankcija. Po prepričanju zagovornika gre torej zgolj za verbalni delikt, pri čemer iz zapisov, ki prihajajo iz istega elektronskega naslova že zadnjih devet let, ni videti, da bi prišlo do stopnjevanja groženj.

5Preiskovalna sodnica je v pojasnilu z dne 2. 9. 2022 podanem na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP navedla, da je bil izdan sklep o preiskavi dne 18. 7. 2022, vendar sklep še ni pravnomočen. V preiskavi bo potrebno zaslišati še dvanajst prič (naroki so razpisani za dne 30. 9., 5. 10. in 7. 10. 2022), na podlagi že v predkazenskem postopku izdane odredbe po odločbi 149.b člena ZKP, pa pridobiti od organov Republike Irske podatke ponudnika spletne pošte za elektronski naslov ...@hotmail.com, nadalje, pridobiti sporočilo o pregledu elektronskih naprav, ki so bile zasežene ob hišni preiskavi in izvedensko mnenje psihiatra za obdolženca.

B.

6Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča v fazi preiskave, po tem, ko je po odločbah nižjih sodišč obdolženec v priporu že tri mesece, podaljšati pripor še za nadaljnje tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. V konkretni kazenski zadevi je bil izdan sklep o uvedbi preiskave dne 18. 7. 2022 zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena in dveh kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po četrtem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sklep o uvedbi preiskave še ni pravnomočen, ker se je obramba zoper sklep pritožila, o pritožbi pa še ni bilo odločeno. Za kaznivo dejanje po drugem odstavku 314. člena KZ-1 je v zakonu predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za kaznivo dejanje po četrtem odstavku 299. člena KZ-1 pa kazen od enega do petih let.

7Glede na že omenjeni formalni pogoj za odločanje, mora Vrhovno sodišče v konkretni kazenski zadevi preizkusiti ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1, saj je le ugotovljen utemeljen sum v zvezi s tem kaznivim dejanjem glede na predpisano kazen lahko podlaga za podaljšanje pripora.

8Kaznivo dejanje po drugem odstavku 314. člena KZ-1 je kvalificirana oblika kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti v storitveni obliki. Kaznivo je tako načrtovanje, poskus ali izvršitev nevarnega dejanja z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem ali sredstvom in to z namenom izsiljevanja, zastraševanja, prisiljenja k storitvi in podobno, pri katerem je ali bi lahko bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Ta poseben storilčev namen (izsiljevanje, prisiljenje, maščevanje ipd.) storilec izvrši z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem ali sredstvom, kaznivo pa je že samo načrtovanje, kot pripravljalno dejanje, poskus dejanja in sama izvedba nevarnega dejanja¹. Zakonodajalec torej izenačuje pripravljalna dejanja, poskus in dokončano dejanje.² Pripravljalna dejanja pa so le tista ravnanja, ki predstavljajo zunanjo, objektivno zaznavno manifestacijo storilčeve odločitve, da bo storil kaznivo dejanje. Storilec si pripravlja sredstva za storitev, ustvarja možnosti in pogoje za storitev nameravanega kaznivega dejanja, pridobiva sodelavce, zasleduje žrtev, da bi spoznal njihove navade, organizira storitev in podobno. Pripravljalna dejanja morajo biti po ustavnoskladni razlagi vedno navzven zaznavna in preverljiva.³

9Kot izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave se obdolžencu v abstraktnem delu očita načrtovanje nevarne dejavnosti, konkretizacija navedenega očitka pa je izostala. Iz izreka izhajajo le grožnje določenim osebam ali grožnje individualno nedoločenemu številu oseb, nikjer pa ni očitka o pripravljalnih dejanjih, o načrtovanju ki je element tega kaznivega dejanja. V izreku tudi ni očitka s katerim splošno nevarnim dejanjem oziroma sredstvom naj bi obdolženec povzročil abstraktno nevarnost za varnost ljudi in premoženje večje vrednosti. Očitajo se mu le grožnje, kot na to upravičeno opozarja obdolženčev zagovornik, kar pa ne zadošča za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1.

10Ker se torej po presoji Vrhovnega sodišča obdolžencu ne očita storitev kaznivih dejanj za katere se sme izreči kazen zapora nad pet let, niso izpolnjeni pogoji za podaljševanje pripora s strani Vrhovnega sodišča, ki jih zahteva drugi odstavek 205. člena ZKP. Zato je Vrhovno sodišče predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora zavrnilo.

¹ Glej M. Deisinger, Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo, Poslovna založba MB, založništvo d.o.o., december 2017, str. 724.
² Glej Korošec D. in Plešec P., Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika (KZ-1), tretja knjiga, Ur. list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2019, str. 542.
³ Glej sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 4259/2018.