VSL Sklep IV Cp 1361/2022

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se osebno ime mladoletne A. A., EMŠO: ..., rojene ... 2009, spremeni tako, da se glasi A. B. (I. točka izreka) in da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Navaja, da mu je bilo vabilo poslano, vendar za ta sestanek ni vedel, kdaj naj bi se ga udeležil, vabilo izkazuje dva termina za sestanek. Vabila vsebujejo tudi kratek rok za udeležbo. Naroka 31. 3. 2022 se ni udeležil, ker živi na začasnem naslovu. Če se ne udeleži obravnave, je dejstvo, da nasprotuje vsakršni spremembi imena. Plačuje preživnino, dokler jo bo plačeval, bo nasprotoval spremembi, ne glede na zakon in interes nasprotne strani in hčerke A. A. Kot zanimivost pove, da otrok pri treh letih pove, da bi se pisala kot mama. Čigava pobuda o spremembi priimka je potem? Mladoletna A. A. uporablja svoj ta priimek že 13 let. Stiki, ki naj bi se izvajali samo na pisni podlagi, so nesprejemljivi. Na stik je otroku prinesel darilo, ko so imeli skupno srečanje s psihologinjo, vendar darila ni upala vzeti, niti je mati ni vzpodbudila, da ga vzame. Takšnih stikov ne bo izvajal, otrok itak ne bi dobil pisem. Če bi se stvari obravnavalo korektno, bi se morale pogledati širše, kajti materi je v ves čas v interesu, da prekine stike. Leta 2014 ga je prijavila, da bo otroku nekaj naredil. V nedeljo zjutraj so mu otroka odpeljali, pri tem je sodelovalo sodišče, sociala, policija.

3V odgovoru na pritožbo predlagateljica nasprotuje navedbam nasprotnega udeleženca in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pravno podlago, ki jo je treba uporabiti v obravnavani zadevi. Izbira in sprememba osebnega imena spada med zadeve izvajanja starševske skrbi (151. člen Družinskega zakonika – DZ), posebej pa je to vprašanje urejeno v Zakonu o osebnem imenu (ZOI-1), ki v splošnih določbah opredeljuje osebno ime kot pravico državljana, ki mu zagotavlja identiteto ter varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Tako zasnovano pravico v imenu mladoletnega otroka, ki še ni dopolnil devet let, izvršujejo starši (12. člen ZOI-1), pri starejših otrocih pa je za spremembo imena, priimka ali obojega potrebna njihova privolitev. Kadar med staršema ni soglasja o spremembi otrokovega imena, mora tisti, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi, kar pa je takrat, ko je takšna sprememba v otrokovo korist (prvi odstavek 8. člena ZOI-1).

6Pritožbene trditve ne vzbujajo nobenega dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za spremembo osebnega imena (priimka) mladoletne A. A. Ugotovljeno je bilo, da za zanjo skrbi samo predlagateljica in da se osebni stiki med nasprotnim udeležencem in A. A. zaradi izvrševanja psihičnega nasilja ne izvajajo niti v pisni obliki, kar nenazadnje potrjuje sam nasprotni udeleženec v svoji pritožbi. A. A., rojena ... 2009, je na CSD povedala, da si spremembo priimka želi že dalj časa, saj ji uporaba očetovega priimka vzbuja slabe spomine. Iz mnenja CSD nadalje izhaja, da je odločitev A. A. razumno utemeljena z njenimi negativnimi izkušnjami iz preteklosti in dejstvom, da oče ne izkazuje nobene pripravljenosti za izvajanje sikov z A. A. CSD je v mnenju podprl spremembo priimka tudi zato, ker pri vsakodnevnih opravilih, kjer je potreben izkaz identitete med materjo in otrokom (prevozi, šolanje, obiski pri zdravniku, vsakodnevni opravki, potovanja), trenutna sestava osebnega imena, ki vsebuje priimek očeta, povezanosti matere in otroka ne izkazuje. Pravilno je sodišče prve stopnje še poudarilo, da nasprotni udeleženec ni podal nobenih trditev glede predloga za spremembo osebnega imena. Zmotno je namreč njegovo prepričanje, da že odsotnost z naroka predstavlja nasprotovanje spremembi osebnega imena.

7Ker je odločitev v interesu otroka, kot je prepričljivo pojasnjeno v razlogih izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbo ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP.

8Na podlagi 2. odstavka 55. člena ZNP-1 in 1. odstavka 155. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka, saj nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, pritožbeni stroški predlagateljice pa glede na vsebino izpodbijanega sklepa in pritožbe ne predstavljajo potrebnih stroškov.