VSL Sklep II Cp 943/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je izdelal sodni izvedenec A. A., pri Geodetski upravi Republike Slovenije vpisan pod št. rezervacije 90217-21, predstavlja primerno podlago za izvedbo katastrskega vpisa. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z omenjenim elaboratom, tako da evidentira nove parcele in meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih parcel stikajo z mejami obstoječih parcel pa kot delno urejene.

2Zoper sklep je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo, s katero pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je izvedenskemu poročilu izvedenca ugovarjala, in sicer da izvedenec ni sledil navodilu sodišča, ki mu je bilo dano na ogledu 18. 3. 2021. O tem je prvostopenjsko sodišče le pavšalno zaključilo, da gre pri pripombah predlagateljice za pravna vprašanja, o katerih bo odločeno s končno odločbo. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, zakaj njene pripombe niso relevantne za odločanje o strokovni podlagi. Meni, da je z obrazložitvijo sodišča prve stopnje kršena njena pravica do izjave. Iz urbanističnega izvedenskega mnenja, ki ga je treba upoštevati pri elaboratu parcelacije izhaja, da zemljišči parc. št. 1224/2 in 1261/9, obe k.o. 0000 ... – naselje predstavljata pripadajoče zemljišče stavbe z ID znakom 0000-1381. Omenjenih parcel zato ni mogoče parcelirati tako kot predvideva elaborat, to je, da se razdelita vsaka na dve parceli z namenom, da gre del v last nasprotne udeleženke. V tem primeru bi šlo za razlastitev. Glede na urbanistično izvedensko mnenje in s tem povezano navodilo sodišča bi obe zemljišči morali ostati v obsegu kot sta in se ne parcelirati. V nadaljevanju pritožbe navaja razloge, zakaj meni, da sta obe zemljišči potrebni za rabo omenjene stavbe ID 0000-1381. Meni še, da je elaborat nepopoln, ker ne upošteva vse relevantne dokumentacije, saj je izvedenka urbanistične stroke vse še vedno ni pridobila. Izvedenka urbanistične stroke bi se morala pred izdelavo elaborata in s tem pred izpodbijanim sklepom tudi opredeliti do vprašanja predvidenega zemljišča za zagotovitev manjkajočih parkirnih mest do skupnega števila 58, kot je bilo predvideno po dokumentaciji za gradnjo obravnavane stavbe.

3Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Navaja, da izvedenec z mnenjem ni izdelal po vsebini nič drugega kot to, kar je sodišče odločilo na obravnavi ob ogledu v naravi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predpostavka za izvršitev sodne odločbe v postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) je tudi ureditev podatkov v zemljiškem katastru in katastru stavb. ZVEtL-1 v prvem odstavku 13. člena določa, da se za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, ki jih v postopku po tem zakonu zahteva sodišče, uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če to ni v nasprotju z določbami tega člena, v 6. odstavku 13. člena pa, da ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna posebna pritožba.

6Z navedenim sklepom se (še) ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini. Ta sklep ni končni sklep o pravicah udeležencev glede nepremičnin, pač pa je le sklep o primernosti strokovne (tehnične) podlage. Strokovno podlago predstavlja elaborat, ki ga izdela postavljeni izvedenec geodetske stroke, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Tak sklep je zato mogoče izpodbijati le glede pravilnosti presoje, ali je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v katastru oziroma ali je vpisljiva strokovna podlaga. Vsebino in sestavine strokovne podlage oziroma elaborata za evidentiranje spremembe v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave določa Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru¹ (v nadaljevanju Pravilnik), ki ureja način evidentiranja meje parcel in podatkov o zemljiško-katastrskih točkah ter način grafičnega prikazovanja mej parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo ter natančnost koordinat zemljiško-katastrskih točk (prvi odstavek 1. člena Pravilnika). Hkrati določa tudi vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (tretje poglavje z naslovom Elaborati, 13. do 25. člen Pravilnika).

7Izvedenec geodetsko stroke je z izdelavo elaborata parcelacije v celoti sledil navodilom sodišča. Pripombe predlagateljice na navedeni elaborat oziroma na strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru pa se ne nanašajo na njeno primernost oziroma vpisljivost, ampak na nestrinjanje s parcelacijo omenjenih zemljišč, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Predlagateljičine pripombe na omenjeni elaborat, ki jih ponavlja v pritožbi, se torej nanašajo na vprašanja, ki se bodo reševala v nadaljnjem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča. Če je tako, je izpodbijani sklep tudi zadostno obrazložen, zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati kršitve predlagateljičine pravice do izjave.

8Sklep sodišča prve stopnje je pravilen, pritožba predlagateljice pa neutemeljena. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče potem, ko tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

¹ Ur. l. RS, št. 48/2018.