UPRS Sodba I U 1094/2020-16

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 4300-2/2017/2761 z dne 9. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožnika za projekt z nazivom: Prezračevalni sistem za profesionalne kuhinje KIVENTIS. V obrazložitvi navaja, da je odločal na podlagi javnega razpisa "Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2" in v zvezi z vlogo tožnika ugotovil, da je pravočasna, pravilno označena in popolna, v fazi ocenjevanja vloge v skladu s 5. točko javnega razpisa pa, da je vloga skupaj prejela 21,12 točk od skupno možnih 32 točk. Rezultat ocenjevanja vloge z utemeljitvami ocen posameznega podmerila je razviden iz ocenjevalnih listov obeh zunanjih ocenjevalcev, ki sta kot prilogi sestavni del obrazložitve tega sklepa. Glede na omejena sredstva so se sofinancirale vloge, ki so dosegle 26,09 točk, zato je predlog tožnika zavrnil.

2Tožnik izpodbija odločitev zaradi napačnega točkovanja pri vseh merilih: ustreznost RRI projekta; odličnost RRI projekta; vplivi in učinki RRI projekta; usposobljenost prijavitelja/konzorcijskih partnerjev; načrtovanje RRI projekta. Podrobno pri vsakem merilu obrazlaga posamezne kriterije pri katerih meni, da bi moral dobiti več točk. V zvezi s tem predlaga izvedbo več dokaznih predlogov. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se vlogi tožnika ugodi oziroma podredno, da se izpodbijani sklep odpravi in se vloga vrne toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

3Toženka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Tožnik v pripravljalni vlogi ugovarja, da izpodbijani sklep ni bil ustrezno obrazložen, saj sta bila sklepu le priložena ocenjevalna lista obeh ocenjevalcev.

5Tožba je utemeljena.

6Predmet upravnega spora je odločitev toženke o vlogi tožnika, s katero se je ta potegoval za sofinanciranje svojega projekta na javnem razpisu, objavljenem na podlagi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1) in četrtim odstavkom 106. člena Zakona o javnih financah (ZJF).

7Postopek javnega razpisa je poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi prijavljeni enako obravnavani. Uspeh na razpisu je pri vsakem prijavitelju odvisen od tega, kako je posamezen projekt vrednoten, glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Po ustaljeni sodni praksi je ocenjevanje vlog po razpisnih merilih v pristojnosti ocenjevalne komisije. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, tako da v te ocene sodišče ne sme posegati. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. Presoja sodišča je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Glede na navedeno se sodišče ne more spuščati v presojo, ali sta posamezna ocenjevalca pravilno ocenila produkt, ki je predmet vloge tožnika, presoditi pa mora, če je akt obrazložen z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnega razpisa je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kot že rečeno pa mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa, ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar, kot je opredeljena v 4. členu ZUP. Obrazložitev sklepa o izboru je zahtevana tudi po prvem odstavku 12. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog. Določeno je, da mora biti odločitev obrazložena, navedene morajo biti ugotovitve in razlogi zanjo.

8V obravnavani zadevi sporni sklep nima razlogov oz. utemeljitev ocen projekta po posameznem merilu, toženka se v zvezi s tem sklicuje na ocenjevalna lista obeh zunanjih ocenjevalcev, ki sta kot priloga sestavni del obrazložitve sklepa. V zvezi s prejetimi točkami pa upošteva povprečje obeh ocen, vendar razlogov za ocene ne navede. Izpodbijani sklep torej nesporno nima razlogov o odločilnih dejstvih. Vprašanje pa je, ali se toženka lahko sklicuje na ocenjevalne liste kot na obrazložitev svoje odločitve. Po mnenju sodišča ne. Vlogo tožnika sta ocenjevala dva ocenjevalca in navedla svoje razloge za oceno po posameznem merilu, ki niso nujno enaki, enako tudi ni število točk pri posameznih kriterijih. Utemeljevanje dveh različnih cenitev pa ne more nadomestiti obrazložitve organa, ki mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Ta določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Konkretno, izpodbijan sklep, ki se sklicuje na dva ocenjevalna lista, ne more zadostiti 5. točki 214. člena ZUP, ki zahteva razloge (torej razloge organa), ki glede na ugotovljeno dejansko stanje (ki izhaja iz vloge stranke) narekujejo odločitev.

9Glede na navedeno je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponoven postopek, v katerem mora obrazložiti svojo odločitev, da bo možen preizkus. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, saj je že na podlagi tožbe in upravnega spisa očitno, da je treba upravni akt odpraviti, v zadevi pa ni sodeloval udeleženec z nasprotnim interesom.

10Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 prisodilo stroške postopka v višini 285,00 EUR, povišane za 22%-ni DDV (Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu), skupaj 347,70 EUR, ki jih mora povrniti toženka.