VSL Sklep IV Cp 640/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na začasno odredbo z dne 23. 8. 2021, razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na začasno odredbo z dne 17. 2. 2021, potrdi.

III. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je 17. 2. 2021 izdalo začasno odredbo, v kateri je določilo, da bodo stiki predlagatelja z mld. sinom A. tri mesece potekali enkrat mesečno v trajanju ene ure, ob navzočnosti strokovne socialne delavke in psihologa pristojnega CSD v prostorih CSD, nato pa bodo stiki potekali vsak drugi teden eno uro in trideset minut ob navzočnosti strokovne delavke in psihologa CSD v prostorih CSD. Višje sodišče je s sklepom IV Cp 536/2021 izdano začasno odredbo dopolnilo tako, da je natančneje določilo, kdaj se izvedejo stiki: ob sredah od 15.00 do 16.00 ure, pri čemer se prvi stik izvede v mesecu juniju 2021, drugi stik v mesecu juliju 2021 in tretji stik v mesecu avgustu 2021, nato pa šest mesecev stiki potekajo vsak drugi teden ob sredah po uro in pol v času od 14.00 do 17.00 ure. S sklepom z dne 23. 8. 2021 je sodišče prve stopnje (med drugim) naložilo predlagatelju in nasprotni udeleženki, da se skupaj z mld. A. v roku osmih dni vključijo v sistemsko družinsko psihoterapijo na Kliniki za psihiatrijo in psihoterapijo B. V obeh sklepih je za primer kršitve izdane začasne odredbe določilo kazen 500 EUR. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo predlagateljev predlog oz. predloge za izrek denarne kazni nasprotni udeleženki zaradi kršitve navedenih začasnih odredb.

2Pravočasno pritožbo je vložil predlagatelj. Meni, da sklep nima utemeljenih razlogov o odločilnih dejstvih, je sam s seboj v nasprotju in nerazumljiv. Iz njega ne izhaja, na kakšne listine se je sodišče dejansko oprlo, saj jih je označilo le z interno oznako B28-B46. Tudi dejansko stanje je sodišče ugotovilo nepopolno in napačno, mimo poročil CSD o poteku stikov in B., d. o. o. Nasprotna udeleženka je večkrat kršila izdani začasni odredbi. Niti en od stikov, ki bi morali potekati v času od 23. 6. 2021 do marca 2022 na CSD, se ni izvedel. Razlog za to je ravnanje nasprotne udeleženke, ki je z verbalnimi odzivi in konkludentnimi ravnanji izražala negativna stališča do izvrševanja stikov. Njena obveznost ni bila samo, da otroka na stik pripelje, ampak tudi, da ga na stik ustrezno pripravi. Nikoli ni otroka pripeljala v prostore CSD, pač pa le na parkirišče CSD-ja. Kršitev začasne odredbe je podana zato, ker je nasprotna udeleženka s pritiskanjem na otroka in izražanjem negativnega odnosa do očeta, A. odtujila od očeta. Dne 24. 11. 2021 in 8. 12. 2021 pa A. sploh ni pripeljala, sodišče vzroka za to ni ugotavljalo. Iz poročil B., d. o. o., izhaja, da se nasprotna udeleženka na skupna srečanja in razgovore ni odzivala. Srečanje dne 10. 9. 2021 je odpovedala, zavrnila je udeležbo na delavnicah, na razgovor 14. 10. 2021, kamor bi morala priti skupaj s A., ni prišla, zavrnila je termina 23. 10. in 27. 10. 2021, tudi na 3. 12., 10. 12., 17. 12. in 23. 12. 2021 dogovorjena srečanja ni prišla. Psihiatrinja si gotovo ni izmislila, da so bili dogovorjeni za srečanja, in dejstvo je, da nasprotna udeleženka za odsotnost ni predložila nobenega opravičljivega dokaza. Sodišče tega sploh ni preverjalo. Tudi srečanja 18. 2. 2022 se nasprotna udeleženka ni udeležila, pač pa je tja poslala svojo pooblaščenko. Iz poročila B., d. o. o., izhaja, da so bili prisiljeni terapijo po izdani začasni odredbi prenehati, ker mati A. ni sposobna ustrezno pripraviti na ponovne stike.

3Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

Glede začasne odredbe z dne 17. 2. 2021

5Odločitev o zavrnitvi predloga za denarno kaznovanje nasprotne udeleženke, ker naj bi kršila začasno odredbo, s katero je sodišče določilo izvajanje stikov med predlagateljem in A. v prostorih in pod nadzorom CSD, je pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

6V sklepu z dne 17. 2. 2021 je sodišče prve stopnje na podlagi 103. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) za primer kršitve izdane začasne odredbe izreklo denarno kazen po določbah 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Gre za denarno kaznovanje kot izvršilno sredstvo: kadar je predmet izvršbe nenadomestno dejanje dolžnika, pa ga dolžnik ne izpolni, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo od prejšnje, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti (tretji odstavek 226. člena ZIZ). Namen tako določene "denarne kazni" ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s A. Izrečena denarna kazen nima nekega samostojnega "temelja", pač pa je njen izrek pogojen z obstojem obveznosti iz izvršilnega naslova in odločitve o njeni prisilni izterjavi.¹ Dne 17. 2. 2021 izdana začasna odredba pa v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa ni bila več v veljavi, saj so bili skladno z drugim odstavkom 163. člena Družinskega zakonika (DZ) nadzorovani stiki omejeni na obdobje devet mesecev in bi se morali izvajati od junija 2021 do vključno februarja 2022. Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage. Višje sodišče je zato pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

Glede začasne odredbe z dne 23. 8. 2021

7Ob vsaki kršitvi obveznosti iz začasne odredbe mora sodišče po uradni dolžnosti kršitelju izreči v začasni odredbi določeno denarno kazen in izdati nov sklep, v katerem izreče višjo denarno kazen za primer ponovne kršitve izdane začasne odredbe (tretji odstavek 226. člena ZIZ).

8Utemeljeni so očitki pritožbe o nezadostni obrazloženosti odločitve o zavrnitvi predloga za denarno kaznovanje nasprotne udeleženke zaradi kršitve začasne odredbe, s katero je bilo udeležencema postopka naloženo, da se skupaj z mld. sinom A. vključita v sistemsko družinsko psihoterapijo na Kliniki za psihiatrijo in psihoterapijo B. Iz poročil B. izhaja, da se nasprotna udeleženka terapij večkrat ni udeležila, na dogovorjen termin 18. 2. 2022 pa je namesto nasprotne udeleženke prišla njena pooblaščenka. Obrazložitev sodišča, da je nasprotna udeleženka s predloženo listinsko dokumentacijo ovrgla očitke o kršitvi te začasne odredbe (točka 7 izpodbijanega sklepa), je zgolj pavšalna. Ni ugotovljeno, kdaj se nasprotna udeleženka ni vključila v družinsko psihoterapijo, kot ji nalaga izdana začasna odredba, ni obrazloženo, iz katere dokumentacije izhaja, da je prišlo do dezinformacij glede datumov obravnav, niti za katere dogovorjene termine naj bi s predložitvijo bolniških listov izkazala, da se jih upravičeno ni udeležila. Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.

9Ker izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na vključitev udeležencev na terapijo pri B., d. o. o., zaradi nezadostne obrazložitve ni mogoče preizkusiti, je višje sodišče zaradi kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in v tem obsegu izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10Začasna odredba z dne 23. 8. 2021 je še vedno veljavna (prim. točko VI izreka sklepa z dne 23. 8. 2021), čeprav je terapevtka prekinila terapijo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je nasprotna udeleženka kdaj kršila izdano začasno odredbo in če jo je, izdati sklep o denarnem kaznovanju po tretjem odstavku 226. člena ZIZ. Namen denarne kazni je namreč prisiliti nasprotno udeleženko, da se bosta s A. dejansko vključila v sistemsko družinsko psihoterapijo. Potrebna je njena osebna udeležba, njena pooblaščenka ni napotena na terapijo. Glede na mnenje dr. C. C. z dne 18. 2. 2022 (list. št. 392 spisa) se nakazuje, da bo verjetno treba najprej v terapijo vključiti le starša, šele nato tudi A., ker bo ponovna vzpostavitev stika med predlagateljem in A. mogoča le, če bosta starša, predvsem nasprotna udeleženka, spremenila svoj odnos do nastale situacije. Kdaj bo primeren čas za vključitev A. v terapijo, je v pristojnosti terapevtke, saj gre za način izvajanja terapije. Če pa bo postavljena izvedenka podala kakšno drugačno mnenje glede stikov, bo moralo sodišče izdano začasno odredbo razveljaviti ali spremeniti.

¹ Gl. sklep VS RS II Ips 73/2010.