UPRS Sodba in sklep I U 810/2020-18

I. Tožba se zavrne.

II. Postopek zoper Inženirsko zbornico Slovenije se ustavi.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku vpisal status mirovanja poklicnega naziva po uradni dolžnosti ter odločil, da mora tožnik organu v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe vrniti žig pooblaščenega inženirja.

2Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik, sledeč 55. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), vložil izpolnjen obrazec za uskladitev podatkov pri pristojni službi za javna pooblastila pri organu v skladu z 8. členom Splošnega akta o postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev (Splošni akt). Po dopolnitvi vloge je organ ugotovil, da želi tožnik opravljati delo pooblaščenega inženirja na podlagi pogodbe o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev, kar ni ustrezna pravna podlaga za stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja po tretjem odstavku 5. člena ZAID. Kot stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog je izkustveno možno šteti vsakodnevno kontinuirano opravljanje nalog v obsegu, ki ustreza polni zaposlitvi, saj se na ta način zagotavlja tudi izpolnjevanje zahteve iz drugega odstavka 5. člena ZAID (po Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 oziroma Zakonu o gospodarskih družbah - ZGD-1). Glede izbire načina opravljanja dela veljajo splošni predpisi, ki urejajo razmerja, v katerih lahko fizične osebe opravljajo delo oziroma samostojno dejavnost. Zahteva po opravljanju poklicnih nalog v delovnem razmerju izhaja tudi iz druge alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID, ki je specialna določba, vendar pa se v nobenem primeru ne nanaša na tožnika. Ta opravlja delo na podlagi Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Ne gre torej za izjemo iz 67. člena ZDR-1. Tožnik bi lahko opravljal delo na podlagi 40. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ).

3Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika in povrnitev stroškov postopka. Skliceval se je na razloge prvostopenjskega organa. Ocenil je, da gre za skrajšani postopek, zato stranke ni treba zaslišati. Pogodba, ki jo je predložil tožnik, pa je časovno omejena, zato pogoja iz tretjega odstavka 5. člena ZAID ne izpolnjuje.

4Tožnik je vložil tožbo in v njej navedel, da je izpolnil vse zahteve iz 55. člena ZAID. Drugostopenjski organ je zavzel drugačno stališče v zvezi s predloženo pogodbo kot prvostopenjski organ, torej odločitve de facto ni potrdil kot pravilne. Sicer sta obe stališči organov napačni. Tretji odstavek 5. člena ZAID določa načine, na katere ''lahko'' pooblaščeni arhitekti in inženirji opravljajo svoje poklicne naloge trajno in stalno ter ne izključuje drugih načinov opravljanja teh nalog. Če bi bil namen besede ''trajno'' v tem, da morajo vsi inženirji in arhitekti opravljati svoje delo na podlagi pogodbe za nedoločen čas, bi bilo to zapisano, pa ni. Interpretacija organa je zato napačna. V potrditev svojega stališča je izpostavil še drugi odstavek 5. člena ZAID, kjer morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu dejansko opravljati in biti osebno prisotni pri vseh poklicnih nalogah, ki jih izvajajo. Besede ''morajo'' v tretjem odstavku 5. člena ZAID ni. Stališče organa torej pomeni, da nihče, ki je zaposlen na podlagi pogodbe o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev, ne bi mogel opravljati dela po ZAID, kar pomeni diskriminacijo upokojencev arhitektov in inženirjev napram drugim poklicem. Edina zakonita in logična razlaga te določbe je, da se pomen besedne zveze ''stalno in trajno izvajanje poklicnih nalog'' dejansko razlaga tako, da upravičenci po ZAID tudi v okviru ZUTD oziroma takšne pogodbe lahko opravljajo delo inženirja oziroma arhitekta, če v okviru takšne pogodbe opravljajo zgolj delo inženirja ali arhitekta. Besedilo tretjega odstavka 5. člena ZAID se nanaša na opravljanje poklicnih nalog in ne na obliko oziroma zaposlitveno podlago. Na podlagi te pogodbe bo tožnik opravljal zgolj delo inženirja, torej bo dejansko stalno in trajno opravljal delo inženirja, s tem pa zadostil pogojem iz drugega odstavka 5. člena ZAID. Predlagal je, da sodišče vpogleda v listine, ga zasliši, po izvedbi dokazov pa razsodi in odločbo spremeni tako, da se vpis statusa mirovanja poklicnega naziva tožnika v imenik pooblaščenih inženirjev izbriše in se tožnika vpiše v imenik pooblaščenih inženirjev pri prvostopenjskem organu, podrejeno, da se odločba razveljavi (odpravi - op. sod.) in zadeva vrne v ponovno odločanje, v obeh primerih pa toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

5Po pozivu sodišča, I U 810/2020 z dne 24. 8. 2020, je tožnik navedel pravilno toženko - Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, ter umaknil tožbo zoper Inženirsko zbornico Slovenije in v skladu s tem dopolnil tožbeni predlog.

6Toženka je sodišču poslala upravne spise.

7Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 810/2020 z dne 12. 10. 2021, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1). Gre za vprašanje razlage določb ZAID, zaradi česar je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

8Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo 4. 11. 2021, na katero je pristopila pooblaščenka tožnika, toženka ni pristopila. Tožnik je vztrajal pri svoji tožbi, v spis priložil še pogodbo o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev, sklenjeno med tožnikom in delodajalcem, A., d.o.o. z dne 1. 1. 2021, in izpisek iz sodnega registra za družbo A., d.o.o. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo in pregledalo vso listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v upravnem spisu, med drugim: izpodbijano odločbo, drugostopenjsko odločbo, pogodbo o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev, sklenjeno dne 1. 1. 2020, polico za zavarovanje splošne in poklicne odgovornosti, pogodbo o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev, sklenjeno dne 1. 1. 2021, izpisek iz sodnega registra za družbo A., d.o.o. (ki se tudi že nahaja v upravnem spisu) ter vse ostale listine v upravnem spisu.

9Dokazni predlog za zaslišanje tožnika je sodišče zavrnilo kot nepotrebnega oziroma nerelevantnega, ker gre v zadevi za vprašanje uporabe materialnega prava (druga alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).

K I. točki izreka:

10Tožba ni utemeljena.

11Predmet spora je vprašanje razlage materialnega prava, ki je relevantno v tem primeru.

12V 55. členu ZAID (pridobljene pravice po ZGO-1), ki se nahaja v Devetem poglavju tega zakona Prehodne in končne določbe, je predpisano, da se šteje, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v IZS ali ZAPS s pooblastilom za odgovorno projektiranje v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta in inženirja s tistega strokovnega področja, za katerega ima opravljen strokovni izpit; šteje se, da posameznik ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik ZAPS z licenco A ali KA v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca po tem zakonu (prvi odstavek). Posamezniku iz prejšnjega odstavka IZS oziroma ZAPS vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev poklicni naziv po tem zakonu s področja, za katerega je opravil poklicni izpit. Če gre za pooblaščenega arhitekta, ki nima pridobljene licence A v skladu z ZGO-1, se v imenik pooblaščenih arhitektov vpiše omejeno pooblastilo ''pooblaščeni arhitekt brez pooblastila za vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov''. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik (drugi odstavek).

135. člen ZAID določa način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Tako je v prvem odstavku določeno, da pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu opravljajo neodvisno; v drugem odstavku, da morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu dejansko opravljati in biti osebno prisotni pri vseh poklicnih nalogah, ki jih izvajajo; v tretjem odstavku pa, da lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji svoje poklicne naloge opravljajo stalno in trajno na enega ali več naslednjih načinov: - kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, - na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, - na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik.

14Nesporno med strankama je, da je tožnik kot dokazilo po tretjem odstavku 5. člena ZAID organu predložil pogodbo o občasnem ali začasnem delu upokojencev, sklenjeno na podlagi 27. a do 27. g člena ZUTD med delodajalcem A., d.o.o. in tožnikom (za obdobje enega leta – od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020), iz 2. člena katere izhaja, da bo upravičenec (tožnik) opravljal začasno ali občasno delo za naslednje vrste del: elektrotehnične storitve in bo opravljal predvsem naslednje naloge: izvajanje in preverjanje inštalacij in sistemov, projektiranje nadzor gradenj. Prvostopenjski organ se je postavil na stališče, da ta pravna podlaga ne zadosti pogoju iz citirane določbe tretjega odstavka 5. člena, saj ne gre za stalno in trajno opravljanje dela, ne gre za tudi za pogodbo o zaposlitvi za krajši čas v skladu z ZDR-1 (točno 67. člena), saj je tožnik polno upokojen. Drugostopenjski organ je izpodbijano odločbo potrdil kot pravilno, dodal je še, da iz predložene pogodbe izhaja, da je sklenjena za določen čas.

15Sodišče se z razlago prvostopenjskega organa strinja in se v izogib ponavljanju v tem delu v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (str. 2, prvi, drugi, tretji četrti in peti odstavek) (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), ob tem pa dodaja še naslednje:

16Iz Poročevalca k predlogu ZAID oziroma natančneje k določbi 5. člena izhaja, da je ureditev dopustnosti načinov opravljanja nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev novost z namenom bolj jasne zakonske omejitve opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev na pravne oblike, ki omogočajo neodvisnost, integriteto in s tem posredno večjo odgovornost pooblaščenih arhitektov in inženirjev pri opravljanju njihovih nalog. Ne gre za uzakonitev svobodne izbire načina opravljanja dela, saj za to veljajo splošni predpisi, ki urejajo razmerja, v katerih lahko fizične osebe opravljajo delo oziroma samostojno dejavnost (ZDR-1, ZGD-1) (kot je to pravilno izpostavil tudi prvostopenjski organ - op. sod.). Izbira načina opravljanja dela torej ni svobodna, temveč je odvisna od narave razmerja med osebo, ki opravlja delo oziroma storitev in naročnikom dela oziroma storitve. Če fizična oseba opravlja delo po navodilih in pod nadzorom osebe, ki jo je najela za delo, v prostorih, in z opremo in sredstvi te osebe, ter navzven nastopa v imenu in za račun te osebe, je narava takšnega razmerja odvisno razmerje, kar pomeni, da se mora delo opravljati v delovnem razmerju. V primeru lastništva te družbe ta pravila veljajo tudi v primeru, ko naloge pooblaščenega arhitekta in inženirja opravlja lastnik družbe.

17Statut Inženirske zbornice Slovenije (na čigar 67. člen se prvostopenjski organ sklicuje sicer le v uvodu odločbe, ne pa izrecno v obrazložitvi) v 13. členu z naslovom Stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog določa, da pooblaščeni inženir stalno in trajno opravlja poklicne naloge, če kontinuirano opravlja poklic pooblaščeni inženir v obliki iz 5. člena ZAID; poklic pooblaščeni inženir mora opravljati kot svoj temeljni in praviloma edini poklic (prvi odstavek), če se poklicne naloge opravljajo v obliki samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, mora poklic pooblaščeni inženir opravljati v obsegu, ki je primerljiv polnemu delovnemu času zaposlenih v delovnem razmerju ali krajšemu delovnem času v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (drugi odstavek), enako pooblaščeni inženir poklic opravlja stalno in trajno, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas pri gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne ali inženirske dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (tretji odstavek), in v primeru, če je pooblaščeni inženir družbenik gospodarske družbe, ki opravlja inženirsko dejavnost, mora sam stalno in trajno opravljati poklic, zato mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas z družbo, v kateri je družbenik, ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Sodišče ugotavlja, da razlaga prvostopenjskega organa drugega in tretjega odstavka 5. člena ZAID sovpada z besedilom citirane določbe Statuta, četudi se prvostopenjski organ nanjo ni oprl oziroma skliceval (vsaj ne neposredno).

18Glede na povedano tudi po oceni sodišča predložena pogodba o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi bilo možno tožnika vpisati v imenik, saj je ni mogoče interpretirati na način, kot to želi tožnik. Pri tem ni odločilno v zadevi, da v tretjem odstavku 5. člena ZAID kot edina dopustna podlaga za opravljanje dela ni predpisana zgolj pogodba za nedoločen čas v smislu ''trajnega'' opravljanja poklicnih nalog. Kot je prvostopenjski organ že navedel, pri izbiri načina opravljanja dela veljajo splošni predpisi, ki urejajo razmerja, v katerih lahko fizične osebe opravljajo delo oziroma samostojno dejavnost, med drugim to velja tudi, če se poklicne naloge opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (krajši delovni čas v posebnih primerih – 67. člen ZDR-1).

19Ne more pa to veljati v primeru, če je predlagatelj (torej tožnik) polno upokojen. Že definicija upokojitve namreč pomeni, da gre za zaključitev dela ali kariere, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev. Povedano drugače: oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Možnost, da lahko upokojena oseba po določbah ZUTD opravlja občasno ali začasno delo (in na tej podlagi sklene pogodbo), zato načina opravljanja poklicnih nalog iz drugega odstavka 5. člena ZAID ne predstavlja. Po določbah ZUTD (27. a do 27. g) lahko namreč upravičenec opravlja delo le v zakonsko določenem časovnem obsegu in z omejenim zaslužkom ter sočasno prejema nezmanjšano pokojnino. Tudi zato teh določb ni razumeti, da gre za ''stalno'' in ''trajno'' opravljanje poklicnih nalog. Kot pa je tudi že pojasnjeno v izpodbijani odločbi, bi lahko tožnik opravljal poklicne naloge pooblaščenega inženirja na podlagi 40. člena ZPIZ s tem, da bi polno pokojnino spremenil v delno, za preostali čas do polnega delovnega časa pa imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši čas po 67. členu ZDR-1.

20Razlikovanje med opravljanjem občasnega ali začasnega dela po 27. a členu in nadaljnjih določbah ZUTD ter opravljanjem trajne in pridobitne dejavnosti na trgu (kot samostojni podjetnik) ali po pogodbi o zaposlitvi, če gre za odvisno razmerje (delovno razmerje po ZDR-1, drugi odstavek 13. člena) izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-303/18-38 z dne 18. 9. 2019 (npr. točka 51, 56 – 58).

21Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati navedba, da za razliko od drugega odstavka 5. člena ZAID, ki vsebuje besedo ''morajo'', te besede v tretjem odstavku ni, temveč ta vsebuje le besedo ''lahko''. V drugem odstavku je zakon namreč na splošno opredelil način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev (''...morajo opravljati poklicne naloge stalno in trajno.''), v tretjem odstavku pa navedel možnosti načina opravljanja tega dela, ki pa – kot že povedano – so omejene s predpisi, ki veljajo za razmerja, v katerih se lahko opravlja delo ali samostojna dejavnost.

22Sodišče se tudi ne strinja, da drugostopenjski organ ni potrdil odločitve prvostopenjskega organa kot pravilne, saj je to navedel na str. 5, dodal pa še, da iz predložene pogodbe izhaja, da je sklenjena za določen čas, kar tudi nasprotuje zgoraj podani definiciji dopustnega načina opravljanja poklicnih nalog. To, da je tožnik sklenil enako pogodbo z delodajalcem A., d.o.o. (za določen čas od 1. 1. 2021 in do 31. 12. 2021) in da bo enako pogodbo sklenil tudi drugo leto, pa iz enakega razloga (kot zgoraj) ne more vplivati na drugačno presojo v zadevi.

23V zvezi z ugovorom, da je organ spregledal, da tožnik izpolnjuje pogoje po tretji alineji tretjega odstavka 5. člena ZAID (ker je večinski družbenik in prokurist družbe A., d.o.o.), sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik tega ugovora ni uveljavljal ne v upravnem postopku, kot tudi ne v tožbi, temveč šele na glavni obravnavi. Z uveljavljanjem tega ugovora prvič na glavni obravnavi je tožnik prekludiran.

24Tožnik mora namreč v tožbi, ki je samostojno pravno sredstvo (med drugim) razložiti, zakaj toži, torej navesti vse ugovore, ki jih namerava uveljavljati pred sodiščem (pri čemer je omejen tudi z institutom tožbene novote po 52. členu ZUS-1), in predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi (30. člen ZUS-1), tožbo pa mora vložiti v zakonskem roku 30 dni od vročitve odločbe, s katerim je bil postopek končan (28. člen ZUS-1). Ker je tožnik navedeno uveljavljal šele na glavni obravnavi, kar je nedvomno po izteku roka za vložitev tožbe, sodišče tega ugovora ne more obravnavati. Tako tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi, I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019.

25Tožnik tudi uveljavlja, da je s takim ravnanjem organa kot upokojeni inženir diskriminiran napram drugim poklicem. Pri tem sicer ne navaja, katere poklice ima pri tem v mislih, zato že zaradi nekonkretizacije te navedbe preizkus ni mogoč, ne glede na to pa sodišče še dodaja naslednje: poklicne naloge, ki jih opravljajo pooblaščeni arhitekti in inženirji, terjajo spoštovanje pravil stroke in etike ter zavezo javnemu interesu na področju prostora in graditve, ne glede na zahteve investitorja oziroma naročnika, delodajalca ali kakršnekoli druge vplive kot so poslovna razmerja, v katerem se delo lahko opravlja. Neodvisnost v tem smislu, torej kot zaveza javnemu interesu, pa se lahko zagotovi z dejanskim, stalnim in trajnim opravljanjem poklicnih nalog na način, kot ga predvideva zakon. Posledično razlaga tretjega odstavka 5. člena ZAID, kot jo podaja organ in s katero se sodišče strinja, ni protiustavna.

26Sodišče je glede na povedano tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločitve pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

27Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

28Ker je tožnik (po pozivu sodišča v zvezi s pravilno opredelitvijo toženke) z vlogo z dne 1. 9. 2020 umaknil tožbo zoper prvostopenjski organ - Inženirsko zbornico Slovenije, je sodišče, upoštevajoč 34. člen ZUS-1, postopek zoper ta organ ustavilo.

K III. točki izreka:

29Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.