VSK Sklep in sodba I Cp 15/2022

I. Pritožba tožeče stranke (po tožbi) oziroma tožene stranke (po nasprotni tožbi) se zavrne in odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke (po tožbi) oziroma tožeče stranke (po nasprotni tožbi) se delno ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje:

- v V. točki izreka spremeni tako, da se po novem glasi:

"Trajna služnostna pravica peš hoje po delu služeče parcele št. 2677/0 k.o. A., ki je v lasti tožeče stranke (po nasprotni tožbi), v širini in dolžini, kot je to razvidno iz izrisa poti izvedenca geodetske stroke A. A. z dne 23. 5. 2021, ki je sestavni del te sodbe, v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih parcel št. *195 in 709/2 k.o. A., preneha obstajati;

"Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka (po tožbi) dolžna opustiti vsakršno poseganje v sodno ugotovljeno služnostno pravico peš hoje, ki obstoji v korist vsakokratnega lastnika parcele št.709/2 in parcele št. *195 k.o. A., ki je last tožeče stranke (po tožbi), še posebej pa odstraniti del betonskega zidu in lesene ograje v širini 1,20 metra, na zahodnem delu parcele št. 2677, ki meji s parcelo št. 1896/2, in železno mrežo, vgrajeno v beton in plavi pano v izmeri 1,20 metra, na vzhodnem delu parcele št. 2677, ki meji z vrati na parceli št. 709/2, vse k.o. A., v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

"Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.".

III. V preostalem se pritožba tožene stranke (po tožbi) oziroma tožeče stranke (po nasprotni tožbi) zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (II. točka izreka) odločba sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

1V nadaljevanju bo pritožbeno sodišče označevalo tožečo stranko (po tožbi) oziroma toženo stranko (po nasprotni tožbi) kot tožnico, toženo stranko (po tožbi) oziroma tožečo stranko (po nasprotni tožbi) pa kot toženko.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo (sklepom in sodbo) najprej odločilo, da se sprememba tožbe tožnice ne dovoli (I. točka izreka). Ugodilo je tožbenemu zahtevku, da se ugotovi obstoj služnostne pravice peš hoje po delu služeče parcele št. 2677 k.o. A.¹, v širini 1,20 metra in dolžini, kot je to razvidno iz izrisa poti izvedenca geodetske stroke A. A. z dne 23. 5. 2021, ki je sestavni del sodbe, v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, parcel št. 709/2 in *195 (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora opustiti vsakršno poseganje v to služnost peš hoje, še posebej pa mora odstraniti del betonskega zidu in lesene ograje v širini 1,20 metra, na zahodnem delu parcele št. 2677, in železno mrežo, vgrajeno v beton in plavi pano v izmeri 1,20 metra, na vzhodnem delu parcele št. 2677 (III. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek (ki se nanaša na ugotovitev služnostne poti v širini 1,34 metra) je zavrnilo (IV. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim je toženka zahtevala prenehanje (ukinitev) te služnosti (V. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora v roku 15 ni povrniti tožnici 3.553,70 EUR pravdnih stroškov (VI. točka izreka).

3Zoper to odločbo se pritožujeta tožnica in toženka, obe po svojih pooblaščencih.

Tožnica se pritožuje zoper I. točko izreka. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je z vlogo z dne 2. 6. 2021 spremenila tožbo. S to vlogo je zgolj dopolnila svoje navedbe glede dodatnih ovir (črna mreža, korito z rožami, zelena kanta za zalivanje), ki jih je na traso služnostne poti naknadno postavila toženka. Popravila je tudi datum izrisa poti (skice geodeta) in širino poti (sedaj 1,20 metra). Predlaga razveljavitev oziroma ustrezno spremembo odločitve sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

Toženka pa se pritožuje zoper II., III., V. in VI. točko izreka. Navaja, da sodišče prve stopnje pri dokazni oceni ni izvedlo objektivne presoje. Odločitev je neprepričljiva, pravno zmotna in neživljenjska, razlogi so vsebinsko nekonsistentni. Nepravilno je ugotovilo dejansko stanje, tudi glede preprečevanja in neuporabe te poti. Ni upoštevalo, da predstavlja odločitev v zadevi P 11/69, glede obstoja služnosti, v tej pravdi že razsojeno stvar. Zmotno je štelo, da je toženka (ob nakupu oziroma nakupih služeče nepremičnine) vedela za sporno pot. Nepravilno je zavrnilo njen ugovor, kjer se je sklicevala na zaupanje v zemljiško knjigo. Nepravilna je odločitev glede neuporabe te služnosti. Poudarja, da so se v tej zadevi bistveno spremenile okoliščine, zato je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo tožbeni zahtevek glede prenehanja (ukinitve) služnosti.

4Tožnica je odgovorila na pritožbo toženke. Pritožbenim navedbam je nasprotovala in predlagala zavrnitev pritožbe. Priglasila je pritožbene stroške.

5Pritožbeno sodišče je na seji dne 11. 1. 2022 sklenilo, da bo v tej zadevi razpisalo pritožbeno obravnavo. Ta pritožbena obravnava je bila izvedena 22. 2. 2022, na kraju samem, kjer je pritožbeni senat izvedel ogled.

6Pritožba tožnice ni utemeljena, pritožba toženke pa je delno utemeljena.

Glede pritožbe tožnice

7Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. V zvezi s tem je pojasnilo, da je tožnica šele po koncu glavne obravnave vložila vlogo, s katero je delno popravila svoj tožbeni zahtevek. To spremembo je štelo za nedovoljeno. Tega zaključka pritožba ne izpodbije.

8Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje glavno obravnavo zaključilo 17. 5. 2021, izdajo sodbe pa pridržalo do predložitve dopolnjene oziroma popravljene skice izvedenca geodetske stroke (glede širine predvidene služnostne poti) oziroma do podaje ali poteka roka za podajo morebitnih pripomb na to skico. Ta skica je bila zatem vročena strankama, skupaj s pozivom, da lahko v roku 15 dni podata morebitne pripombe. Tožnica je z vlogo z dne 2. 6. 2021 sporočila, da na popravljen prikaz služnostne poti nima pripomb, je pa dodala, da je na ogledu z izvedencem geodetom dne 18. 5. 2021 ugotovila, da so na trasi služnosti določeni drugi predmeti (črna mreža, korito z rožami, zelena kanta za zalivanje). V skladu s tem je predlagala dopolnitev svojega tožbenega zahtevka glede varstva oziroma prenehanja vznemirjanja služnosti.

9Iz navedene kronologije izhaja, da je sodišče prve stopnje pridržalo izdajo sodbe do prejema dopolnjene oziroma popravljene skice o poteku služnosti. Strankama je omogočilo, da se glede tega naknadno pridobljenega dokumenta (dokaza) izjavita. Zoper samo skico, po kateri je bila trasa predvidene služnosti zožena na 1,20 metra, tožnica ni imela pripomb. Glede vsega ostalega pa je moralo sodišče prve stopnje upoštevati dejansko (in pravno) stanje, kot je bilo ugotovljeno (in obravnavano) ob zaključku glavne obravnave, torej do 17. 5. 2021. Dejstva oziroma okoliščine, ki so se pojavile (ugotovile) šele po koncu glavne obravnave in niso neposredno povezana z omenjeno skico izvedenca geodetske stroke (oziroma širino trase), sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Neuspešno je zato pritožbeno zavzemanje, da ni šlo za spremembo tožbe temveč zgolj za dopolnitev posameznih navedb v okviru istega zahtevka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice v tem delu zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške.

Glede pritožbe toženke

10Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so tožnica oziroma njeni pravni predniki uporabljali pot preko toženkine nepremičnine (parcele št. 2677) za peš dostop od javne poti (parcela št. 1896/2) do svojih nepremičnin (parcel št. *195 in 709/2), najmanj od leta 1947 dalje. Ta pot je potekala v ravni liniji od zelenih železnih vrat, ki so postavljena na vzhodni meji služeče nepremičnine, in je merila v širino 1,20 metra. Priposestvovalna doba se je iztekla najkasneje leta 1967. Zavrnilo je toženkino sklicevanje na načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter njen ugovor glede prenehanja služnosti zaradi neuporabe oziroma neizvrševanja.

11V tem delu je prvostopenjsko sodišče ugotovilo vsa odločilna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo. Dokazna ocena temelji na razumni, logični in preverljivi argumentaciji. Presodilo je vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Korektno je povzelo bistveno vsebino izvedenih dokazov ter se skrbno in vestno izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Končna ocena temelji na uspehu celotnega postopka, ki vključuje tudi navedbe strank, listinsko gradivo in ugotovitve na ogledu oziroma stanje v naravi. Skladna je z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Pritožba z drugačno razlago ter označevanjem določenih prič (C. C., D. D. in E. E.) za pristranske, ne prepriča in ne vzbudi dvoma v zaključke izpodbijane sodbe. Navedba, da je sodišče prve stopnje pri dokazni oceni uporabilo subjektiven, emocionalen odnos do pravdnih strank in dokazov, ter da ni izvedlo objektivne presoje, ne drži. Prav tako ne drži, da se je nekritično zaneslo na dokazno oceno in odločitev iz sojenja v letu 1969 (zadeva P 288/69, tedanjega Občinskega sodišča v Kopru) ter da je pregledalo, da se je med leti 1969 in 2021 marsikaj spremenilo.

12Glede zatrjevane neuporabe oziroma preprečevanja uporabe sporne poti po letu 1969 pritožnica predvsem izpostavlja izpovedbe nekaterih prič (F. F., G. G., H. H. in O. O.), zanemari pa ravno prej navedeno celovitost dokaznega postopka. To velja tudi glede zaključkov sodišča prve stopnje, povezanih s poizvedovalno dolžnostjo toženke oziroma njenim sklicevanjem na načelo zaupanja v zemljiško knjigo (dobro vero). S parcialnim povzemanjem določenih segmentov obrazložitve neuspešno navaja, da so zaključki izpodbijane sodbe neprepričljivi, nekonsistentni oziroma vsebinsko nasprotujoči. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da predstavlja omenjena sodba P 288/69 v tej zadevi že razsojeno stvar. Glede tega je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je bilo s to sodbo odločeno zgolj o varstvu oziroma prenehanju vznemirjanja služnosti, ne pa (z učinki pravnomočnosti) o njenem obstoju. O tem vprašanju je bilo odločeno zgolj kot o predhodnem vprašanju (brez, da bi bil postavljen vmesni ugotovitveni zahtevek ali nasprotna tožba), zato ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. V delu, ki se nanaša na ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti, torej pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

* * *

13Upravičeno pa toženka izpodbija odločitev, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi - za prenehanje stvarne služnosti. V tem delu je sodišče prve stopnje štelo, da ima tožnica do svoje parcele sicer omogočen dostop z javne poti (parcele št. 1896/2) po severni strani, kjer si je tudi uredila vhod v svojo hišo, vendar pa glede na čas nastanka tega dostopa (obstajal je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja) ne gre za spremenjene okoliščine. Zavrnilo je tudi toženkino sklicevanje na spremembo namembnosti parcel št. 711/4 in 711/5, ki se nahajata na južni strani. Sicer je ugotovilo, da sta ti parceli od leta 2017 dalje v lasti mestne občine in da je pri njiju zaznamovano grajeno javno dobro lokalnega pomena (javna pot), vendar zaključka, da ima tožnica dostop (tudi) na južni strani, ni naredilo. Navedlo je, da se pred tožničino hišo nahaja betonski zidek, za tem zidkom pa je vse zaraščeno. Na meji s parcelo št. 711/5 se nahaja suhokamniti zid, okolica katerega je prav tako zaraščena. Ob takem dejanskem stanju je zaključilo, da tožnica dostopa do javne ceste po svoji parceli še nima in da zgolj možnost ureditve drugačnega dostopa ni tista spremenjena okoliščina, ki bi utemeljevala ukinitev služnosti.

14S tem zaključkom pritožbeno sodišče ne soglaša. Služnost je po svojem bistvu namenjena lažjemu izvrševanju lastninske pravice na gospodujoči nepremičnini. Predstavlja omejitev lastninske pravice na služeči nepremičnini. Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje, je nepremičnina tožnice (najkasneje v letu 2017) pridobila možnost dostopa do javne poti na južni strani - do parcel št. 711/5 in 711/4. Na ogledu se je pritožbeno sodišče prepričalo, da bi ureditev te poti zahtevala odstranitev dela suhega kamnitega zidu (ožjega dela, saj gre za peš pot) in ustrezno ureditev potke po tožničini parceli. Betonski zidek, ki ga omenja sodišče prve stopnje, pri tem ne predstavlja nobene bistvene ovire, saj ga je moč prestopiti z ureditvijo (enostavne) stopnice. Prav tako je neprepričljivo sklicevanje prvostopenjske sodbe na neurejenost (zaraščenost) tožničine lastne nepremičnine. Ta pešpot do javne poti na južni strani bi bila le za nekaj metrov daljša od poti po ugotovljeni služnostni poti (glej tudi skico izvedenca A. z dne 23.5.2021). Ureditev te poti bi sicer zahtevala določene (manjše) posege, vendar je treba pri ukinitvi služnosti izhajati iz tehtanja interesov (koristi in obremenitev) tako služeče kot gospodujoče nepremičnine. Kot je bilo že omenjeno, obstoječa trasa služnosti prečka toženkino (ograjeno) dvorišče in poteka neposredno pred južnim (vhodnim) delom njene hiše. Tako je bilo tudi pred preureditvami, ki jih je toženka izvedla na služeči nepremičnini, torej tedaj, ko je tam še stala stara hiša. Dostop po tej poti bi bil za tožnico res nekoliko krajši in udobnejši, vendar pritožba utemeljeno opozarja, da ta služnost bistveno obremenjuje služečo nepremičnino. Ta nepremičnina meri (skupaj s hišo) zgolj okrog 200 m2.

15Ob tem ni zanemarljivo, da ima tožnica na severni strani že vzpostavljen neposreden dovoz, ki vodi do severnih vrat njene hiše. Ta dovoz je že dlje časa v uporabi, in sicer tako za vožnjo z avtom kot za peš hojo. Razdalja od teh severnih vrat do javne poti je zgolj nekaj metrov daljša kot je razdalja od južnih vrat (preko ugotovljene služnostne poti) do javne poti. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da vrata na severni strani hiše omogočajo ustrezen dostop v hišo (in zatem v vse prostore hiše). Poleg tega je od severne strani omogočen peš dostop do južne strani hiše, po utrjeni (urejeni) potki ob hiši. V to se je pritožbeno sodišče na ogledu tudi samo prepričalo. Ob že obstoječi povezavi tožničine nepremičnine na severni strani, enostavni možnosti vzpostavitve potne povezave na južni strani in omenjenih obremenitvah toženkine nepremičnine, ne more biti dvoma, da predstavlja ta služnost močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot pa gospodarsko korist za gospodujočo nepremičnino. Načelo čim manjšega obremenjevanja lastninske pravice na služeči nepremičnini v danih okoliščinah pretehta. Tehtni in življenjski razlogi, da bi obstoječo služnost obdržali v veljavi, v predmetni zadevi niso podani.

16Pritožbeno sodišče je zato pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano odločitev v V. točki izreka spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku za prenehanje (ukinitev) služnosti ugodilo. V skladu s tem je spremenilo tudi odločitev v III. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka opustiti poseganje v ugotovljeno služnost pešpoti oziroma da na trasi te služnosti odstrani določene ovire (358. člen ZPP). Glede na uspeh v postopku pred sodiščem prve stopnje² je še odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (smiselno drugi odstavek 154. člena ZPP).

17Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka je v pritožbenem postopku uspela polovično. Uspela je s pritožbo glede ukinitve služnosti³, neuspešna pa je bila s pritožbo glede ugotovitve obstoja (priposestvovanja) služnosti. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da krije vsaka stranka svoje pritožbene stroške.

¹ V nadaljevanju je oznaka te katastrske občine izpuščena.
² Tožnica je po predmetni spremembi uspela s svojim glavnim tožbenim zahtevkom (glede ugotovitve oziroma priposestvovanja služnosti), toženka pa je uspela z zahtevkom iz nasprotne tožbe. Odločitev o zavrnitvi zahtevka glede varstva služnosti (opustitve poseganja) je neposredno povezana s predhodno odločitvijo o ugoditvi zahtevku za ukinitev te služnosti.
³ S to odločitvijo je neposredno povezana tudi odločitev o pritožbi glede varstva služnosti (opustitve poseganja).