VSL Sodba PRp 139/2017

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Obdolženec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka v znesku 255,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Črnomlju je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po tretjem odstavku 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za kar mu je izreklo globo v znesku 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z B kategorijo motornih vozil. Odločilo je še, da mora plačati stroške postopka in sicer sodno takso v znesku 170,00 EUR in stroške odvzema krvi ter urina po stroškovniku PP Črnomelj v znesku 815,73 EUR.

2Proti sodbi vlaga obdolženec po zagovorniku pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in določb predpisa, ki določa prekršek, ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku zoper obdolženca ustavi, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja, da je bistveni element očitanega prekrška prepovedana vožnja pod vplivom prepovedanih drog, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kar pa mu ni dokazano. Sodišče se sklicuje na poročilo o toksikološki preiskavi, ki ne dokazuje, da je bil pod vplivom THC in da je prisotnost THC v njegovem organizmu vplivala na njegovo sposobnost za vožnjo. Sodna praksa se je v podobnih primerih že izrekla, da sama prisotnost prepovedanih drog v organizmu ne pomeni, da je kršitelj pod njihovim vplivom. Navedeno izhaja iz njegovega zagovora, ko je med drugim resnicoljubno povedal, da je užival prepovedane droge nekaj dni pred očitanim prekrškom. Tako je prisotnost THC v njegovem organizmu posledica uživanja le tega nekaj dni pred prekrškom in ne neposredno pred njim ter da ni bil pod vplivom drog, ki bi zmanjšale njegovo sposobnost za vožnjo. Višje sodišče je v podobnih zadevah zavzelo stališče, da je splošno znano dejstvo, da se mamila kot tudi psihoaktivna zdravila zadržujejo v organizmu še dolgo po zaužitju, vsekakor tudi po času, ko njihov učinek že izzveni (sodba Višjega sodišča v Kopru PRp 9/2010 z dne 10. 3. 2010). Učinek THC izzveni že nekaj ur po zaužitju in prehodu v organizem. Tako ni dokazano, da je prisotnost THC v njegovem organizmu dejansko vplivala na njegovo sposobnost za vožnjo, zato odpade tudi bistven subjektivni element prekrška in sicer naklep, saj mu ni mogoče očitati direktnega naklepa, ker iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da se je zavedal, da je pod vplivom prepovedanih drog in da so zmanjšane njegove sposobnosti za vožnjo, pa je kljub temu vozil vozilo. Prav tako mu ni mogoče očitati eventualnega naklepa, pa tudi ne malomarnosti, saj že pojmovno očitanega prekrška ni mogoče storiti iz malomarnosti. Sodišče je napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Spregledalo je, da so policisti v zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, z dne 26. 1. 2017 v rubrikah označili "normalna vožnja", izgled "brez posebnosti", razpoloženje "normalno", samo govor naj bi bil po zaznavi policista "zatikajoč". Opisano samo po sebi dokazuje, da ni bil pod vplivom prepovedanih drog; samo počasen govor ne more potrjevati vpliva drog na storilca. Navedeno je še posebej pomembno zato, ker je imel v izdihanem zraku 0,22 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar bi tudi lahko vplivalo na govor, pa se sodišče do tega ni opredelilo. Na zagovoru je povedal še, da je opravil pregled pri zdravnici v Zdravstvenem domu v ..., katera ni ugotovila posebnosti in je zapisala, da je bil njegov govor normalen. Sklicuje se na prvi in tretji odstavek 108. člena ZPrCP in uveljavlja, da v spisu ni pisnega mnenja zdravnice o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv prepovedanih drog na storilca, zato je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku in je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Višje sodišče ob pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da v postopku proti obdolžencu ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na škodo obdolženca, pritožba pa tudi ni utemeljena.

4Tako iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju te obrazložitve, tudi ni podana v pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku, ki jo obdolženčev zagovornik uveljavlja z navedbami, da predlagatelj postopka sodišču ni dostavil strokovnega mnenja zdravnice o znakih motenj v obdolženčevem vedenju, ki kažejo na vpliv prepovedanih drog na obdolženca, ne da bi konkretiziral, katera bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka 155. člena ZP-1 naj bi bila podana.

5Pritožbene navedbe pa tudi ne vzbujajo dvoma o pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja prekrška iz tretjega odstavka 106. člena ZPrCP, kot ga je na podlagi izvedenih in ocenjenih dokazov ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče je odločitev, da je obdolženec vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedane droge, ki je zmanjševala njegovo sposobnost za vožnjo, utemeljeno oprlo na obdolženčev zagovor in na poročilo o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino iz Ljubljane z dne 27. 1. 2017. Obdolženec je na zagovoru storitev očitanega mu prekrška priznal, saj je povedal, da je seznanjen z obdolžilnim predlogom in da se z njim strinja (iz obdolžilnega predloga pa je razvidno, da je vozil pod vplivom drog, ki so zmanjševale njegovo sposobnost za vožnjo, saj je imel v krvi tetrahidrokanabinol). Poleg tega je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo tudi na poročilo o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino z dne 27. 1. 2017 (A4 spisa), iz katerega izhaja, da je kromatografska preiskava obdolženčeve krvi pokazala prisotnost mamila tetrahidrokanabinola (THC).

6Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo (prvi odstavek 106. člena ZPrCP). Na podlagi drugega odstavka 106. člena ZPrCP pa se šteje, da je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini. V primerih, ko se ugotovi prisotnost prepovedane droge v krvi, se tako glede na drugi odstavek 106. člena ZPrCP šteje, da voznik vozi pod vplivom prepovedane droge ter se ne ugotavlja, na kakšen način se je to odrazilo v njegovi vožnji in se vsebnost prepovedanih drog ne meri (kot npr. vsebnost alkohola v izdihanem zraku ali v krvi). Glede na navedene določbe ZPrCP je upoštevna le prisotnost kanabinoidov v krvi ali slini in ne (več) v urinu, kot na podlagi določb prej veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1); znano je tudi, da se označi prisotnost prepovedane droge v krvi šele po tem, ko se ugotovi ustrezna "cut off" vrednost. Glede na poročilo Inštituta za sodno medicino o toksikološki preiskavi obdolženčeve krvi pa ni dvoma, da je imel obdolženec glede na rezultat toksikološke analize pri vožnji takšno količino THC, ki se je še odrazila v krvi in ki hkrati pomeni, da je vozil pod vplivom prepovedane droge. THC (tetrahidrokanabinol) pa je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog, ki določa razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe, uvrščen v drugo skupino pod zaporedno številko 107. Prvostopenjsko sodišče je tako na podlagi izvedenih in ocenjenih dokazov utemeljeno zaključilo ne le, da je obdolženec storil obravnavani prekršek, temveč tudi, da ga je storil z direktnim naklepom in za to navedlo utemeljene razloge (točka 4 obrazložitve), s katerimi se strinja tudi višje sodišče.

7Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da poročilo o toksikološki preiskavi ne dokazuje, da je bil pod vplivom tetrahidrokanabinola in da je prisotnost te droge v njegovi krvi vplivala na njegovo sposobnost za vožnjo. Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da predlagatelj sodišču ni predložil naročila za strokovni pregled zaradi ugotavljanja vpliva alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, pritožnikovo sklicevanje na prvi in tretji odstavek 108. člena ZPrCP (ki določata, daj obsega strokovni pregled in obveznosti zdravnika ter ustanove oziroma laboratorija pri strokovnem pregledu) in navedbe glede ugotovitev zdravnice (da ni ugotovila posebnosti ter je zapisala, da je bil obdolženčev ugovor pri zdravniškem pregledu normalen). Poleg tega višje sodišče pri pregledu spisa ugotavlja, da je predlagatelj po prejemu pritožbe sodišču predložil naročilo za strokovni pregled zaradi ugotavljanja vpliva alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi (priloga A7 spisa), v katerem pa je zdravnica po opravljeni zdravniški preiskavi v rubriki "Ocena vpliva prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil" navedla, da obstaja sum znakov motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu. Že pred tem pa se je v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo in z Drug Wipe 6S testom ugotovilo, da je imel v slini prepovedano drogo konopljo (kanabis).

8Ob preizkusu odločitve o sankcijah na podlagi 165. člena ZP-1 je višje sodišče ugotovilo, da je izreklo sodišče prve stopnje obdolžencu globo v najnižjem v zakonu predpisanem znesku (mogoče jo je izreči od 1.200,00 do 5.000,00 EUR) ob upoštevanju določbe 26. člena ZP-1. Utemeljeno in zakonito je prvostopenjsko sodišče obdolžencu izreklo poleg glavne sankcije (globe) še stransko sankcijo 18 kazenskih točk, ki je obvezno predpisana za očitani mu prekršek.

9Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijano sodbo.

10Ker obdolženčev zagovornik s pritožbo ni uspel, mora obdolženec na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče je sodno takso odmerilo na podlagi tar. št. 8132 (zavrnitev pritožbe) in 8111 (10 % zneska izrečene globe) in tar. št. 8114 (za izrek ene ali več stranskih sankcij, 50,00 EUR) tako, da mora obdolženec plačati sodno takso v znesku 255,00 EUR. Ta znesek mora plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo sodišče prve stopnje v pozivu za plačilo, sicer se bo prisilno izterjal. Ker postopek o prekršku zoper obdolženca ni bil ustavljen, ni zakonske podlage za izplačilo nagrade in stroškov zastopanja obdolženčevega zagovornika iz sredstev proračuna.