VSL Sklep II Cp 994/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zavarovanja z začasno odredbo in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja (I.) ter zemljiški knjigi odredilo izbris prepovedi nadaljnje obremenitve nepremičnine parc. št. 36/4, k. o. ... (II.).

2Zoper sklep vlagata pritožbo tožnici in opozarjata, da je začasna odredba še vedno potrebna. Zoper pravnomočno sodbo sta pravočasno vložili predlog za dopustitev revizije, zato je sodišče postopek zavarovanja ustavilo preuranjeno. V pritožbi podrobno povzemata stališča iz predloga za dopustitev revizije ter se opredeljujeta do argumentov prvostopnega in pritožbenega sodišča.

3Na pritožbo je odgovorila toženka in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2551/2018-II z 8. 8. 2019 izdalo začasno odredbo, s katero je toženki za čas 30 dni po nastopu pogojev za izvršljivost sodbe prepovedalo nadaljnje obremenjevanje nepremičnine parc. št. 36/4, k. o. ..., z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

6Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki ima vedno določen čas trajanja (prvi odstavek 277. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). S potekom časa sklep o zavarovanju preneha veljati, sodišče pa mora po uradni dolžnosti postopek zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja zavarovanja (278. člen ZIZ). Ker tožnici pred iztekom roka veljavnosti začasne odredbe nista predlagali njenega podaljšanja in je zato prenehala veljati, se na preuranjenost izdaje izpodbijanega sklepa neutemeljeno sklicujeta.

7Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ne da bi se opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki za odločitev niso bile bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče sprejelo na podlagi 154., 155. in 165. člena ZPP. Tožnici krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo nista uspeli, toženka pa zato, ker odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča.