UPRS Sodba II U 73/2022-21

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca gradbene stroke v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki se vodi pod opr. št. P 142/2017. Organ za brezplačno pravno pomoč je ob presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prebral navedbe prosilca in vpogledal v navedeni spis. Ugotovil je, da je izvedenec A. A. svoje izvedensko mnenje podal na naroku dne 19. 5. 2021 ter da je bil sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu o stroških izvedenca, na podlagi katerega je bila izvedencu gradbene stroke A. A. odmerjena nagrada v višini 338,76 EUR, izdan 2. 6. 2021, kar pomeni, da so stroški izvedenca, za oprostitev katerih je zaprosil prosilec, nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je pred 28. 6. 2021. Drugi odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo prosilca v skladu z določilom drugega odstavka 11. člena ZBPP zavrnil, pri čemer se sklicuje tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 296/2014.

2Tožnik v tožbi navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za oprostitev stroškov izvedenca, kar sodi v 8. alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP, to je med stroške sodnega postopka. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil dne 28. 6. 2021. Pravilna je tudi ugotovitev tožene stranke, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu o stroških sodnega izvedenca odločilo s sklepom z dne 2. 6. 2021, vendar pa je tožnik ta sklep prejel šele dne 2. 7. 2021, kar je 4 dni po vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik s sklicevanjem na drugi odstavek 249. ter drugi in tretji odstavek 242. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) argumentira, da stroški izvedenca nastanejo šele s sklepom sodišča, s katerim so odmerjeni, ta sklep pa mora postati pravnomočen. Ker je tožnik sklep prejel šele 2. 7. 2021, je ta postal pravnomočen šele 19. 8. 2021 upoštevajoč vročanje in tek sodnih počitnic. Glede na to predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in ponovno dodaja, da je izvedenec svoje izvedensko mnenje podal na naroku 19. 5. 2021 in je takrat priglasil nagrado in stroške, tožnik pa je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil 28. 6. 2021. Ker je torej strošek za plačilo izvedenskega mnenja nastal pred vložitvijo prošnje, tožena stranka ni imela podlage, da bi prošnji tožnika na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ugodila. Temelj za izplačilo nagrade izvedencu je namreč izdelava izvedenskega mnenja.

4Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi vztrajala pri svojih dosedanjih stališčih in dodala, da je bilo o stroških sodnega izvedenca A. A. odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 4. 4. 2022, torej več kot 9 mesecev po tem, ko je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedeni sklep sodišču tudi prilaga in zaključuje, da je tožnik upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči.

5Tožba ni utemeljena.

6Za odločitev relevantna dejstva med strankama niso sporna. Tožeča stranka je dne 28. 6. 2021 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za stroške izvedenca. Konkretno je šlo za stroške izvedenca A. A., ki je v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 142/2017 na naroku za glavno obravnavo dne 19. 5. 2021 ustno podal svoje izvedensko mnenje. Izvedenec je priglasil stroške neposredno po zaslišanju in se zavezal račun predložiti v roku 3 dni, kar je tudi storil. Na podlagi tega mu je sodišče odmerilo stroške s sklepom z dne 2. 6. 2021.

7ZBPP v prvem odstavku 11. člena sicer določa, da lahko oseba, ki je lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči, zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, ki že teče (prvi odstavek), vendar pa dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP).

8Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč citirano določbo 11. člena ZBPP pravilno uporabil in tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zgoraj navedene stroške z izvedencem zavrnil. Stroški izvedenca (kot pravilno navaja tožeča stranka v tožbi) sodijo med stroške sodnega postopka, za katere je v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP in 1. točko petega odstavka tega člena mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč, vendar pa tudi za stroške sodnega postopka velja enako kot za stroške v zvezi s pravnim svetovanjem, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru gre za stroške ustne podaje izvedenskega mnenja, ti pa so glede na to, da je izvedenec svoje mnenje podal ustno na naroku 19. 5. 2021, nastali tega dne. Stroški v zvezi z ustno predstavitvijo izvedenskega mnenja namreč nastanejo takrat, ko je bilo to delo opravljeno, torej v konkretnem primeru 19. 5. 2021.

9To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 249. člena ter drugega in tretjega odstavka 242. v zvezi z drugim odstavkom 249. člena ZPP, vsi v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)¹. Prvi odstavek 249. člena določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih (in drugih) stroškov, kakor tudi do nagrade za izvedensko delo. Po drugem odstavku 249. člena ZPP se v zvezi s tem uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 242. člena ZPP, ki ureja povračilo stroškov za priče. Iz teh izhaja, da mora izvedenec zahtevati povračilo takoj po zaslišanju. S sklepom sodišča se nato stroški podaje izvedenskega mnenja odmerijo.

10Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da so stroški v zvezi s podajo izvedenskega mnenja nastali šele z izdajo sklepa o teh stroških oziroma, kot se zavzema tožeča stranka, šele ko je tožeča stranka sprejela ta sklep o stroških. Stroški pravdnega postopka z izvedbo dokazov nastanejo, ko so ti dokazi izvedeni, kar pomeni, da so stroški podaje izvedenskega mnenja nastali takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, v tem primeru izvedensko mnenje ustno podano na naroku, s sklepom sodišča o stroških podaje izvedenskega mnenja pa so bili (že nastali) stroški izvedenca (le) odmerjeni. Navedeno izhaja tudi iz citiranih zakonskih določil, zato tožeča stranka s sklicevanjem na njih ne more uveljaviti nasprotnega.

11Pravdno sodišče je s sklepom o odmeri nagrade izvedencu št. P 142/2017-99 z dne 2. 6. 2021 odločilo, da se ta izplača iz predujma, ki pa ga ni bilo, in ker je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, izvedenec za svoje delo dalj časa ni dobil plačila. Iz tega razloga je to sodišče dne 4. 4. 2021 izdalo še en sklep št. P 142/2017-143, s katerim je odločilo, da se nagrada izvedencu do odločitve o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožniku, izplača iz sredstev proračuna sodišča, to pa nikakor ne pomeni, da so stroški izvedbe dokaza z izvedencem nastali s tem dnem. S tem sklepom je bilo namreč odločeno le o načinu poplačila izvedenca. Tudi sklicevanje tožeče stranke na ta sklep torej ne more biti uspešno.

12Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

13Sodišče je v zadevi odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno, sodišče pa je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.

14Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

¹ Prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.