VSL Sklep I Kp 1654/2015

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu zagovornikov obsojenega A. A. ugodi in se kazen dveh let in šestih mesecev zapora, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 1654/2015 z dne 25. 5. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kp 1654/2015 z dne 15. 1. 2021, ki je postala pravnomočna dne 10. 2. 2021 v zvezi s popravnim sklepom, opr. št. I K 1654/2015 z dne 10. 3. 2021, izvrši tako, da obsojeni A. A. med prestajanjem kazni zapora še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.

II. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod za prestajanje kazni zapora.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določil prvega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 86. členom KZ-1 predlog zagovornikov obsojenega za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna kot neutemeljen zavrnilo.

2Zoper sklep so se pritožili obsojenčevi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena ZKP; pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni.

3Pritožba je utemeljena.

4Pri preučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

Poglavitni razlog za zavrnitev predloga obsojencu za alternativno izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, je ugotovitev sodišča, obrazložena v točki 11 izpodbijanega sklepa, da obsojeni za predlagani način prestajanja zaporne kazni ne izpolnjuje formalnih pogojev. Iz podatkov spisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da obsojeni v času podaje vloge za alternativno izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ni zaposlen. Iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, na katero se obsojeni sklicuje izhaja, da je ta sklenjena pod odložnim pogojem.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, ki izpodbijanemu sklepu očitajo kršitev po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, na način, da je prvostopenjsko sodišče napačno ocenjevalo izpolnjenost pogoja redne zaposlitve kot formalnega pogoja po 12. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) v zvezi z četrtim odstavkom 86. člena KZ-1.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vsebine pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med B. B., s. p., in A. A. izhaja, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in glede na določilo 11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je tako z gotovostjo zaključiti, da je s pogodbo o zaposlitvi bilo sklenjeno tudi delovno razmerje, njeno učinkovanje pa je odloženo do izpolnitve pogoja, ki je odvisno od odločitve o obsojenčevem predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni. Zato pritožniki tudi utemeljeno opozarjajo na določbo 59. člena Obligacijskega zakona (OZ), po katerem se šteje, da v primerih, ko je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, pogodba učinkuje od trenutka sklenitve, kar v konkretnem primeru glede na odločitev pritožbenega sodišča pomeni, da bo pogodba o zaposlitvi učinkovala od trenutka sklenitve.

5Prvostopenjsko sodišče svojo odločitev utemeljuje tudi s težo in okoliščinami storitve kaznivega dejanja v sorazmerju s posledicami, ki bodo obsojenca zadele zaradi prestajanja zaporne kazni, ki, po oceni prvostopenjskega sodišča, ne upravičujejo predlaganega načina izvršitve kazni zapora. Te okoliščine prvostopenjsko sodišče utemeljuje s težo kaznivega dejanja, obsojenčevo objestnostjo, ostalimi posledicami prometne nesreče in tudi v obsojenčevem odnosu do prispevka k prepovedani posledici, ki ga je ocenilo kot popolnoma nekritično.

Vse navedeno je po presoji prvostopenjskega sodišča pretehtalo nad okoliščinami, ki jih zagovorniki izpostavljajo v predlogu in se nanašajo na posledice zapora v zvezi z nezmožnostjo zaposlitve, življenjem obtoženca, ki živi urejeno življenje in pred obravnavano sodbo ni bil kaznovan, tedaj redno zaposlen. Takšno oceno in razlogovanje okoliščin, ki jih je prvostopenjsko sodišče upoštevalo pri odločitvi, zagovorniki utemeljeno izpodbijajo.

6Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, da je potrebno pri odločanju o alternativni kazni zapora upoštevati tudi težo kaznivega dejanja in da je izguba zaposlitve ter s tem prihodkov obsojenca oziroma njegove družine, če jih preživlja, logična posledica nastopa zaporne kazni. Hkrati pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že prvostopenjsko sodišče ocenilo obsojenca v točki 15 izpodbijanega sklepa kot urejeno osebo, ob ugotovitvi, da obsojeni priznava in obžaluje kaznivo dejanje ter obžaluje smrt osebe v prometni nesreči ter sprejema odgovornost za svoje ravnanje. Prvostopenjsko sodišče je navkljub ugotovljenim okoliščinam dalo večji poudarek storitvi kaznivega dejanja, pri čemer časovni oddaljenosti kaznivega dejanja ni dalo posebne teže, prav tako pa tudi ne času, ki ga je obsojeni že prestal v zavodu za prestajanje kazni zapora.

7Pritožbeno sodišče se strinja s pritožniki, da prvostopenjsko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo določil ZDR, v nadaljevanju pa neživljenjsko in nelogično presojalo, ko je odločilo, da obsojeni ne izpolnjuje pogojev za predlagani način izvršitve kazni zapora. Zagovorniki utemeljeno izpostavljajo obstoj formalnega pogoja po 86. členu KZ-1, pri čemer je potrebno presojati tudi subjektivne in objektivne okoliščine na strani obsojenca, kjer ne gre prezreti podatkov iz osebnega načrta za obsojenca za obdobje marec do maj in junij do avgust 2022, iz katerih pa je moč zaključiti, da je obsojeni osebnostno urejen, odgovoren do te mere, da si tudi na prestajanju zaporne kazni pridobiva dodatne ugodnosti, saj mu gre zaupati.

Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče pri izpodbijani odločitvi v premajhni meri upoštevalo podatke iz osebnega načrta, iz katerih tudi izhaja, da obtoženi dejanje priznava in ga obžaluje. To pa pomeni, da je obdolženi odgovornost za posledice prometne nesreče sprejel in je do svojega preteklega ravnanja kritičen. Iz načrta nadalje izhaja, da se obsojeni v zaporu izobražuje za viličarista, poleg tega pa opravlja dela v okviru kmetijskega obrata C., ob dejstvu, da je osebnostno urejen in odgovoren, zato je bila podana ocena, da ne bo zlorabil svobodnejšega režima za prestajanje kazni, kar se je tudi že potrdilo. Zato je obsojeni pridobil dodatne ugodnosti v smislu treh prostih izhodov v trajanju 53 ur, v mesecu juliju in avgustu 2022. Glede na obsojenčevo urejeno družinsko življenje v povezavi z njegovimi obveznostmi pri vzdrževanju njegove razširjene družine, je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče zaključiti, da je obsojenemu moč zaupati, da alternativnega prestajanja kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil in da zaradi njegovih osebnih okoliščin ni nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj tudi ob upoštevanju do sedaj že prestane zaporne kazni v zavodu za prestajanje kazni zapora.

8Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče dalo premajhen poudarek obsojenčevi izkazani osebni urejenosti po pravnomočnosti sodbe in nastopu zaporne kazni, na drugi strani pa preveliko težo samemu kaznivemu dejanju in obteževalnim okoliščinam, ki so bile sicer že upoštevane pri izreku obsodilne sodbe. Po oceni pritožbenega sodišča se pozitivno mnenje centra za socialno delo in zavoda za prestajanje kazni zapora ni dovolj odrazilo pri izpodbijani odločitvi, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da obsojenec vendarle izpolnjuje pogoje za alternativno izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, tudi glede na dejstvo, da je vse stroške kazenskega postopka v višini 1.200,00 EUR že poravnal.

9Na podlagi vseh navedenih in ocenjenih okoliščin pritožbeno sodišče ocenjuje, da je obsojenec vendarle uspel izkazati spremenjeno vedenje ter odgovornost in zavedanje za svoje ravnanje, da je uvidel nepravilnost svojega preteklega ravnanja, da si je sedaj uredil življenje, je sklenil zaposlitev za nedoločen čas, skrbi za razširjeno družino in se tudi izobražuje. Glede na dejstvo, da nima novih obsodb, niti zoper njega ne tečejo kazenski postopki, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, da je obsojencu vendarle potrebno zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil in da torej ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj. Zato je pritožbeno sodišče glede na oceno vseh okoliščin pritožbi obsojenčevih zagovornikov ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da se obsojencu preostanek izrečene kazni zapora izvrši tako, da med prestajanjem kazni zapora dela, razen v prostih dneh, ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.

Skladno z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 bo natančnejše pogoje izvrševanja določil zavod za prestajanje kazni zapora.