VSL Sklep Cst 204/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upniki sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog za začetek postopka osebnega stečaja (I. točka izreka) ter upnikom naložilo, da v korist proračuna Republike Slovenije v 15 dneh od prejema tega sklepa povrnejo stroške v višini 964,78 EUR na račun Okrožnega sodišča na Ptuju (II. točka izreka), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sklep v celoti so se pritožili upniki, predlagatelji postopka osebnega stečaja. V pritožbi so uveljavljali vse pritožbene razloge (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP) in pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek, dolžniku pa v vsakem primeru naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka upnikov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na ugotovitev, da upnikom ni uspelo izkazati, da ima dolžnik obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegovih prejemkov. Upniki so namreč svoj predlog temeljili na domnevi, da je dolžnik, ki je potrošnik, trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegovih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobju, ki niso daljša od dveh mesecev (prva alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik z mladoletnimi upniki in četrto upnico prebival v skupnem gospodinjstvu vse do 30. 10. 2020, ko je življenjska skupnost med dolžnikom in četrto upnico razpadla, po razpadu življenjske skupnosti pa so upniki in dolžnik še naprej živeli v isti stanovanjski hiši na naslovu A., Ptuj do 3. 9. 2021, ko se je dolžnik skupaj z mladoletnimi otroci odselil v B. Poleg tega je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da so bili otroci (prvi trije upniki) s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju N 261/2020 z dne 3. 9. 2021 zaupani v varstvo in vzgojo dolžniku, s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju N 261/2020 z dne 25. 2. 2022 pa je bilo določeno skupno starševstvo. Sodišče prve stopnje je zato zaključilo, da ker je dolžnik mladoletne otroke ves čas preživljal v svojem gospodinjstvu, obveznost preživljanja otrok v denarju oziroma obveznost plačila preživnine ni nastala. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da četrta upnica ni izkazala verjetnega obstoja terjatve na plačilo uporabnine za stanovanjsko hišo na naslovu A., Ptuj in vikend na otoku ..., saj ni izkazala višine zatrjevane uporabnine, ker je navajala le svojo oceno tržnih najemnin, za kar tudi ni predložila nobenega dokaza. Za terjatve četrte upnice iz naslova plačila obratovalnih stroškov za stanovanjsko hišo v višini 495,43 EUR in iz naslova komunalnih storitev za vikend na otoku ... v višini 143,53 EUR (skupaj 638,96 EUR) pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne presegajo trikratnika dolžnikovih rednih mesečnih dohodkov, ki naj bi nesporno znašal vsaj 657,00 EUR, zato je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrnilo.

5Iz podatkov spisa izhaja, da je bila zakonska zveza, ki sta jo dne 22. 7. 2006 sklenila dolžnik in četrta upnica, s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju IV P 8/2013 z dne 20. 3. 2013 razvezana. Vendar je v tem postopku nesporno, da je življenjska skupnost med dolžnikom in četrto upnico kljub razvezi trajala še naprej in nato prenehala šele 30. 10. 2020. Ob razvezi zakonske zveze je bila pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod IV P 8/2013 sklenjena sodna poravnava, s katero se je dolžnik za prvega in drugega upnika zavezal plačevati po 185,00 EUR preživnine za vsakega upnika. Pred istim sodiščem je bila nato pod N 3/2015 dne 23. 1. 2015 sklenjena nova sodna poravnava, s katero se je dolžnik zavezal za prvega, drugega in tretjega upnika, ki se je rodil leta 2014, plačevati po 300,00 EUR preživnine za vsakega upnika. S sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju N 110/2017 z dne 2. 10. 2017 (pravnomočen 3. 11. 2017) pa je bila nato določena nova preživninska obveznost dolžnika za vse tri mladoletne upnike, in sicer za prvega upnika v višini 370,00 EUR, za druga dva upnika pa po 360,00 EUR. Iz obvestil o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) izhaja, da znaša mesečna preživninska obveznost dolžnika za vsakega mladoletnega upnika od 1. 2. 2020 dalje 449,68 EUR.

6Razmerja med starši in otroki niso klasična civilnopravna razmerja, zato v postopkih za varstvo otrokovih pravic veljajo specialna pravila.¹ Obstoj preživninske terjatve prvih treh upnikov je zato potrebno presojati v luči družinskopravne zakonodaje. Pritožbeno sodišče se strinja s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je osrednji zakonski pogoj za obstoj preživninske obveznosti v denarju ločeno življenje starša od otroka. Če ločeno življenje staršev preneha oziroma do njega kljub razvezi zakonske zveze sploh ni prišlo zaradi nastanka zunajzakonske skupnosti (kar je v obravnavanem primeru nesporno ugotovljeno za čas od razveze zakonske zveze dolžnika in četrte upnice dne 20. 3. 2013 do 30. 10. 2020), v kateri je zagotovljena skupna skrb in preživljanje mladoletnih otrok (prvih treh upnikov), preneha pravica otroka do preživnine v denarju s samim nastopom tega dejstva ex lege. Gre za nastanek zakonsko opredeljenih okoliščin, ki pomenijo prenehanje v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti preživnine.² Preživninska terjatev prvih treh upnikov do dolžnika za čas do 30. 10. 2020 zato ne obstoji že iz tega razloga in pritožba neutemeljeno trdi, da preživninska obveznost za čas do 30. 10. 2020 nedvomno obstoji zaradi obstoja izvršilnih naslovov. Prav tako pritožba neutemeljeno trdi, da bi moral za plačevanje preživnine drugače kot v denarju obstajati izrecen dogovor med staršema. Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je namreč potreben le, če starša ne živita skupaj. V primeru skupnega življenja v okviru zunajzakonske skupnosti in s tem skupne skrbi za varstvo in vzgojo otrok pa je šteti, da je do takega dogovora prišlo na podlagi konkludentnih dejanj.³ Pa tudi 183. člen Družinskega zakonika (DZ) določa, da kadar starši ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku.

7Glede na okoliščine konkretnega primera, ko ni spora o tem, da dejansko do prenehanja življenjske skupnosti kljub razvezi zakonske zveze dne 20. 3. 2013 med dolžnikom in četrto upnico ni prišlo vse do 30. 10. 2020, pa dogovor med dolžnikom in četrto upnico o plačevanju preživnine dolžnika četrti upnici, kar vse je bilo dogovorjeno v času, ko je življenjska skupnost dejansko, nepretrgoma in ves čas obstajala, po stališču sodne prakse niti ne more imeti pravne veljave.⁴ Enako velja za preživnino, ki je bila določena s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju N 110/2017 z dne 2. 10. 2017 (pravnomočen 3. 11. 2017), saj iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da je bil izdan na podlagi sporazumnega predloga obeh strank (dolžnika in četrte upnice). Dolžnik in četrta upnica sta namreč sodne poravnave⁵ in sporazum, na podlagi katerega je bil izdan sklep Okrožnega sodišča na Ptuju N 110/2017 z dne 2. 10. 2017, sklenila navidezno (fiktivno), vse z namenom, da bi se izognila plačilu davkov oziroma pridobila druge premoženjske koristi. Navedeno jasno izhaja iz trditev dolžnika. Tem trditvam je četrta upnica sicer res nasprotovala z navedbami, da je njuna življenjska skupnost z razvezo zakonske zveze v letu 2013 dejansko razpadla in da od tedaj nista živela skupaj. Ker pa so upniki kasneje kot nesporno potrdili (tako tudi sedaj v pritožbi), da temu ni bilo tako in da je življenjska skupnost dolžnika in četrte upnice prenehala šele 30. 10. 2020 (kar pomeni, da je trajala nepretrgoma in ves čas od sklenitve zakonske zveze 22. 7. 2006 do 30. 10. 2020), so se s tem za resnične izkazale trditve dolžnika, da s sklepanjem sodnih poravnav in sporazuma, ki je bil podlaga za izdajo sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju N 110/2017 z dne 2. 10. 2017, dolžnik in četrta upnica nista zasledovala neposrednih koristi otrok v zvezi z varstvom in vzgojo otrok in plačilom preživnine, temveč izogibanje plačevanja davkov. Sklenjene sodne poravnave in sklep Okrožnega sodišča na Ptuju N 110/2017 z dne 2. 10. 2017, na kar vse se sklicujejo upniki ko trdijo, da iz njih nesporno izhaja terjatev prvih treh upnikov iz naslova preživnine, torej že od vsega začetka njihovega nastanka nimajo pravne veljave in so v tem smislu brez pravnega učinka. Posledično so brez pravnega učinka tudi obvestila CSD o uskladitvi višine preživnine, saj obvestilo CSD le dopolnjuje izvirni izvršilni naslov za zakonito preživnino na način, da konkretizira vsakoletno novo valorizirano višino terjatve (prvi in tretji odstavek 107. člena DZ). Glede na navedeno iz takih fiktivnih izvršilnih naslovov terjatev upnikov do dolžnika iz naslova preživnine ne more biti izkazana niti s stopnjo verjetnosti.

8Slednje se izkaže za odločilno glede obstoja terjatve iz naslova preživnine za čas od 30. 10. 2020 (torej od nespornega razpada družinske skupnosti) do 3. 9. 2021 (ko so bili otroci nesporno zaupani v varstvo in vzgojo dolžniku). Pritožba namreč trdi, da v času od 30. 10. 2020 do 3. 9. 2021 otroci niso prebivali izključno pri dolžniku, temveč so prebivali izmenično nekaj časa pri mami in nekaj časa pri očetu, nato se je četrta upnica skupaj z otroci najprej umaknila v krizni center oziroma kasneje v materinski dom,⁶ po tem pa naj bi četrtra upnica z mladoletnimi otroci prebivala v hiši svojih staršev, kar naj bi pomenilo, da so otroci (prvi trije upniki) prebivali izključno z mamo (četrto upnico) in ne z očetom (dolžnikom), kot naj bi to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožba tudi trdi, da je imela četrta upnica C. C. dodeljeno pravico do varstva in vzgoje za vse tri mladoletne upnike vse do izdaje sklepa o začasni odredbi II N 261/2020 z dne 3. 9. 2021. Iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru III Cp 220/2021 z dne 30. 3. 2021 namreč izhaja, da je bilo s sklepom o začasni odredbi Okrožnega sodišča na Ptuju II N 261/2020 z dne 29. 1. 2021 odločeno, da se D. D. (tretji upnik) zaupa v varstvo in vzgojo materi (četrti upnici), določeni so bili tudi stiki med dolžnikom in vsemi tremi upniki. Okrožno sodišče na Ptuju je namreč štelo, da sta bila prvi in drugi upnik že z dne 19. 3. 2013 pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod IV P 8/2013 sklenjeno sodno poravnavo med dolžnikom in četrto upnico zaupana v varstvo in vzgojo materi (četrti upnici).

9Preživljanje otrok so starši dolžni zagotoviti v okviru svojega gospodinjstva (peti odstavek 183. člen DZ v zvezi s prvim odstavkom 194. člena DZ), saj se s tem najbolje varuje otrokova korist. Če preživljanje otroka v okviru gospodinjstva njegovih staršev nasprotuje otrokovi koristi, morajo starši prispevati preživnino v mesečnem denarnem znesku.⁷

10Kot že navedeno je družinska skupnost dolžnika in četrte upnice dejansko razpadla šele po sklenitvi navideznih (fiktivnih) sodnih poravnav in sporazuma o plačevanju preživnine, ki je predstavljal podlago za sklep Okrožnega sodišča na Ptuju N 110/2017 z dne 2. 10. 2017, zato ti niso pravno veljavni. Prvi trije upniki kot mladoletni otroci kljub temu ne smejo biti prikrajšani za primerno preživnino, vendar pa trditvena podlaga upnikov v tem postopku ne omogoča sklepanja o primerni višini preživnine do katere so upniki v spornem obdobju (30. 10. 2020 do 3. 9. 2021) dejansko upravičeni. Sodišče pa samo na podlagi dokaznih listin brez ustrezne trditvene podlage na navedeno ne more in ne sme sklepati. Preživnina se namreč določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri vsem tem pa je potrebno upoštevati tudi otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka, saj mora preživnina zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in druge posebne potrebe (190. člen DZ). Upniki trditev o vseh teh pravno relevantnih dejstvih niso podali, zato niti s stopnjo verjetnosti ni mogoče ugotoviti, kako visoke terjatve imajo prvi trije upniki do dolžnika v zvezi s preživnino, da bi na podlagi navedenega sploh bilo mogoče ugotoviti insolventnost dolžnika v smislu prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje se glede na navedeno v tem delu izkaže za pravilno, čeprav iz drugih razlogov.

11Pritožba nadalje očita, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju I 254/2021 z dne 9. 8. 2021, na podlagi katerega zoper dolžnika iz naslova plačila preživnin mladoletnih upnikov teče izvršba za izterjavo več kot 12.000 EUR, kar naj bi po navedbi pritožbe s stopnjo verjetnosti izkazovalo obstoj te terjatve. Sodišče prve stopnje se sicer do navedenega sklepa o izvršbi res ni posebej opredelilo, vendar slednje ni bistvenega pomena, zato na drugačno odločitev ne more vplivati. Upniki so v svoji vlogi 7. 1. 2021 (PD 30) trdili, da je Okrajno sodišče na Ptuju izdalo sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo I 254/2021 z dne 9. 8. 2021, ki je izvršljiv in na podlagi katerega poteka izvršba. Iz vlogi priloženega sklepa o izvršbi izhaja, da je sodišče dovolilo: i) izvršbo za izterjavo preživnine v višini 12.141,36 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar predstavlja mesečno preživninsko dajatev v višini 449,68 EUR za vsakega upnika za čas od 1. 11. 2020 do 31. 7. 2021, ii) zavarovanje s predhodno odredbo v višini 1.349,04 EUR mesečno za čas od 1. 8. 2021 do 31. 7. 2022 ter iii) odmerilo izvršilne stroške v višini 223,99 EUR. Na predloženem sklepu o izvršbi ni potrdila o pravnomočnosti, niti pritožniki ne trdijo, da bi bil navedeni sklep o izvršbi pravnomočen. Poleg tega je dolžnik v zvezi z navedeno izvršbo že v svojem ugovoru (PD 11) navedel, da je zoper sklep o izvršbi vložil I 254/2021 vložil ugovor.

12Sklep o izvršbi je lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa je lahko izvršilni naslov samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.⁸ Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju I 254/2021 z dne 9. 8. 2021 ni pravnomočen. Tako ne more predstavljati izvršilnega naslova niti za izterjavo preživnine niti za izterjavo morebitnih izvršilnih stroškov. Izdaja takega sklepa o izvršbi, na katerega se sklicujejo upniki, sama po sebi torej ne more niti s stopnjo verjetnosti izkazovati obstoja terjatve iz naslova preživnine.

13V zvezi z obstojem terjatve četrte upnice do dolžnika iz naslova uporabnine za hišo na naslovu A., Ptuj in vikend na otoku ..., je sodišče prve stopnje odločilo, da ta ni izkazana po višini, saj je četrta upnica uporabnino določila le na podlagi svoje ocene tržnih najemnin, za navedeno pa tudi ni podala nobenega dokaza. Ne glede na navedeno in da pritožba napada tako odločitev prvostopenjskega sodišče iz razloga, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je menilo, da zahtevek ni sklepčen po višini, upnika na naroku skladno z materialno procesnim vodstvom pozvati na ustrezno dopolnitev (smiselna uporaba 285. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je taka odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz drugega razloga. Dolžnik je namreč ves čas postopka trdil, da predstavljata ti dve nepremičnini skupno premoženje. Glede na to, da je bila razveza zakonske zveze med dolžnikom in četrto upnico v letu 2013 zgolj navidezna, saj je življenjska skupnost med njima nesporno (nepretrgoma) obstajala do 30. 10. 2020, v zvezi s tem, da predstavljata nepremičnini skupno premoženje, pa je dolžnik predložil tudi dokaze (priloge k PD 11), za vikend na otoku ... pa je tudi nesporno, da je bil kupljen leta 2015, je s tem dolžnik za namen ugotavljanja pogojev za začetek stečajnega postopka oziroma verjetnega obstoja terjatve četrte upnice do dolžnika, uspel izpodbiti trditve četrte upnice, da hiša na Ptuju ne predstavlja skupnega premoženja oziroma je ustrezno dokazal, da predstavlja skupno premoženje tudi vikend na otoku ...

14Vsak skupni lastnik ima pravico uporabljati stvar skupaj z drugimi lastniki, ne da bi s tem kršil pravice drugih skupnih lastnikov. Če enemu skupnemu lastniku drug skupni lastnik preprečuje uporabo skupne lastnine, lahko nastopi ustrezna sankcija, ki se lahko kaže v plačilu uporabnine. Vendar če se skupni lastnik prostovoljno izseli iz nepremičnine,⁹ s tem privoli v prikrajšanje in mu uporabnina ne pripada.¹⁰ Četrta upnica sicer trdi, da naj bi se iz hiše izselila novembra 2020 zaradi nasilja dolžnika, vendar da bi bilo temu tako, v sodnih postopkih, ki so tekli zoper dolžnika¹¹ do sedaj ni bilo ugotovljeno, s tem pa tudi ne izkazano za potrebe tega postopka. Obstoj terjatve iz naslova uporabnine za hišo na Ptuju torej že iz tega razloga niti s stopnjo verjetnosti ni izkazan. V zvezi z uporabnino za vikend na otoku ... pa četrta upnica tudi ni izkazala, da bi ji dolžnik uporabo te nepremičnine preprečeval z zamenjavo ključavnice, saj za to ni predložila nobenega dokaza. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik terjatev četrte upnice iz naslova uporabnin po višini sicer res ni izrecno prerekal, vendar glede na to, da je obsežno in obrazloženo nasprotoval že samemu temelju teh terjatev, izrecno prerekanje same višine v takih okoliščinah primera po mnenju pritožbenega sodišča niti ni bilo potrebno. Pritožba se zato tudi v tem delu izkaže za neutemeljeno.

15Glede na vse navedeno tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni napravilo skrbne presoje vseh navedb in dokazov, ampak je pavšalno zaključilo, da upniki s stopnjo verjetnosti niso uspeli dokazati svojih terjatev. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev in v zvezi z njimi podalo ustrezne razloge.

16Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožba se je izkazala za neutemeljeno. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

17Ker upniki s pritožbo niso uspeli, so dolžni sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka (165. in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------
1 VSRS sklep II Ips 133/98 z dne 24. 2. 1999.
2 VSM sklep I Ip 568/2017.
3 VSL sklep I Ip 4137/2011 z dne 21. 12. 2011.
4 VSRS sklep II Ips 79/2016 z dne 14. 7. 2016 (10. točka obrazložitve).
5 Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da sodna poravnava ni sodna odločba, čeprav se sklepa v postopku pred sodiščem, ampak je po svoji pravni naravi pogodba, resda z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti.
6 Iz dokaznih listin izhaja, da je četrta upnica z otroci prebivala v Kriznem centru za žrtve nasilja v družini X od dne 16. 1. 2021 do 9. 2. 2021 (Potrdilo CSD ..., št. 1224-20-21-9 z dne 10. 2. 2021), dne 9. 2. 2021 pa se je nastanila v Materinskem domu Y (Potrdilo CSD ... o bivanju v materinskem domu Y z dne 10. 2. 2021). Do kdaj je bivala v Materinskem domu iz dokaznih listin ne izhaja, prav tako pa tega ni mogoče ugotoviti na podlagi trditev strank.
7 B. Novak, Komentar družinskega zakonika, UL RS, Ljubljana 2019, str. 614.
8 Tako tudi sklep VSL II Ip 209/2014 z dne 5. 2. 2014, sklep VSC I Ip 578/2010 z dne 28. 10. 2010 idr.
9 Dolžnik in četrta upnica sta sicer trdila, da je eden oziroma drugi zamenjal ključavnice na hiši, vendar za navedeno nihče od njiju ni ponudil nobenega dokaza.
10 VSRS sodba II Ips 998/2007 z dne 16. 12. 2010.
11 V spisu se v zvezi s tem nahajajo: a) sklep Višjega sodišča v Mariboru III Cp 220/2021 z dne 30. 3. 2021, s katerim je bila potrjena zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe o izselitvi predlagatelja iz skupne stanovanjske hiše; b) sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča na Ptuju II N 261/2020 z dne 3. 9. 2012, s katerim so bili mladoletni upniki v varstvo in vzgojo dodeljeni dolžniku; c) sklep Okrožnega sodišča na Ptuju V N 235/2020 z dne 13. 1. 2021, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagateljice (četrte upnice) z dne 9. 11. 2020 za izrek ukrepa po 19. in 22. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), d) sklep Okrajnega sodišča na Ptuju Z 7/2021 z dne 26. 4. 2021, s katerim je bilo ugovoru dolžnika zoper začasno odredbo z dne 18. 2. 2021 ugodeno in začasna odredba, s katero je bilo dolžniku naloženo, da je dolžan prenehati z vznemirjanjem lastninske pravice upnice na nepremičnini hiša na naslovu A., Ptuj, razveljavljena.