VSC Sklep II Cpg 67/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj po novem pooblaščencu sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo subjekta vpisa – predlagatelja po prvotnem pooblaščencu zoper sklep z dne 16. 11. 2021 (1. točka izreka) in zavrnilo pritožbo udeleženca zoper isti sklep (2. točka izreka). Sklenilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške tega registrskega postopka (3. točka izreka). Iz rednega izpisa iz sodnega registra je ugotovilo, da je kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa vpisan A. A. od 23. 4. 2021 dalje in ne udeleženec B. B., ki je 17. 11. 2021 podpisal pooblastilo v imenu subjekta vpisa in ki vlaga pritožbo zoper sklep z dne 16. 11. 2021. C. C. je lastnik poslovnega deleža v subjektu vpisa zaporedna št. 60303 v višini 8,1585 % od 31. 7. 2019 dalje na podlagi pogodbe o prodaji dela lastnega poslovnega deleža SV 615/2019 z dne 31. 7. 2019 in je vpisan v sodni register po sklepu Srg 2019/30920 z dne 20. 9. 2019. Na dan skupščin subjekta vpisa 23. 4. in 8. 7. 2021 je bil imetnik le poslovnega deleža 8,1585 % in ne dveh poslovnih deležev oziroma celotnega nekoč lastnega poslovnega deleža 38,1584 %. V času sklepanja pogodbe z dne 29. 1. 2020 in izpolnitve njenega odložnega pogoja je bila v sodnem registru pri obeh deležih 29,9999 % in 8,1585 % vpisana prepoved razpolaganja, posledično nobeno razpolaganje ni bilo dovoljeno. Tako je vsakršno razpolaganje nedovoljeno in neveljavno ter gre pri pogodbi z dne 29. 1. 2020 za očitni in namerni obid prepovedi, torej doseči razpolaganje, ki nasprotuje prisilnim in moralnim pravilom, čemur sodišče ni nudilo pravnega varstva in je bil poglavitni razlog, da ni dovolilo vpisa v postopkih na podlagi pogodbe z dne 29. 1. 2020. Pri sklepih na skupščinah subjekta vpisa 23. 4. 2021 ob 7.30 uri in 8. 7. 2021 ob 8.30 uri ni bila upoštevana pravnomočna sodba I Pg 398/2018 z dne 13. 11. 2019, na podlagi katere C. C. ni imetnik 29,9999 % poslovnega deleža, temveč je to lastni delež družbe brez glasovalnih pravic (zaporedna št. 242058). Prav tako ni izkazal imetništva tega poslovnega deleža na podlagi drugih zatrjevanih pravnih naslovov (pogodbe z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2020), poslovni delež v tej višini ni bil vpisan v sodni register (zavrnjenih je bilo več predlogov za vpis), za sprejetje oziroma potrditev sklepov skupščine, med drugim za imenovanje direktorja – udeleženca B. B., ni glasovala zadostna večina. Zato listina, ki je priložena predlogu kot podlaga za predlagani vpis spremembe pri zakonitem zastopniku (zapisnika skupščin subjekta vpisa z dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri in 8. 7. 2021 ob 8.30 uri), ni bila izdana v predpisanem postopku. Niso izpolnjene predpisane materialnopravne predpostavke, zato je bil predlog za vpis pravilno in zakonito zavrnjen.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo predlagatelj po prvotnem pooblaščencu¹ in udeleženec po istem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). S pritožbo vlagata tudi predlog za prekinitev postopka in vložitev pobude za oceno ustavnosti ter zakonitosti 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS). V pritožbi navajata, da registrski postopek Srg 2021/29621 ne predstavlja matičnega postopka, v okviru katerega bo razrešeno vprašanje zakonitosti podlage imenovanja zakonitega zastopnika subjekta vpisa. Sklep, na podlagi katerega je A. A. dosegel vpis, je ničen, podredno razveljavljen po sklepu skupščine istega dne 23. 4. 2021 ob 7.30 uri. Kolikor je zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa, gre za dejstvo, ki je med udeleženci sporno in ni pristojno odločati registrsko sodišče, saj ima ugotovitev ničnosti učinek za nazaj (sklepa VSL IV Cpg 813/2018, VSL IV Cpg 763/2020). Sodišče bi moralo, ko je zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa, prekiniti registrski postopek in počakati na pravnomočno odločitev matičnega postopka. V zvezi z zakonitostjo pogodbe z dne 31. 7. 2019 je v teku postopek, ki se vodi pod I Pg 487/2019, ki še ni zaključen niti ni bila sprejeta prvostopna odločitev. Kar se tiče pogodbe z dne 29. 1. 2020, ni predmet sodnega postopka in posledično njena zakonitost ni predmet presojanja. Sodišče je neutemeljeno upoštevalo zavrnitve vpisa C. C. in bi moralo samo presoditi predmetno vprašanje brez odločanja o materialnopravni pravilnosti listine. Sodišče se neutemeljeno spušča v presojo zakonitosti zapisnikov skupščin subjekta vpisa. V zvezi slednjih sta že sprožena sodna postopka I Pg 227/2021, I Pg 316/2021, v okviru katerih se bo izvedla materialnopravna presoja teh.

3Predlagatelj po novem pooblaščencu v odgovoru na pritožbo navaja, da med udeleženci ne obstaja dejstvo, od katerega bi bila odvisna odločitev v postopku, ki bi bilo sporno. Čakanje na odločitve v drugih postopkih, ki niso bistvene za odločitev, bi imelo za posledico ohromitev poslovanja subjekta vpisa, kar ni oziroma ne bi smelo biti v korist nikomur, ne pritožnikoma, ne nasprotnemu udeležencu, ne družbenikom in v končni fazi vsem zaposlenim pri subjektu vpisa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnika neutemeljeno predlagata prekinitev postopka in vložitev pobude za oceno ustavnosti 71. člena ZS². Slednji ureja letni razpored sodnikov na pravna področja. Prvi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču določa, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Pritožnika utemeljujeta predlog s tem, da je senat istih treh sodnikov pri odločanju o zadevah istih strank v predhodnih, povezanih postopkih, obremenjen s svojimi prej sprejetimi odločitvami, da ni utemeljeno pričakovati, da bo spremenil stališče, da je kršena pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja, da je senat vedno odločil pritožnikoma v škodo, da kolikor bi bila pritožnikoma zagotovljena pravica do naravnega sodnika, bi bilo utemeljeno pričakovati drugačno odločitev. Torej utemeljujeta predlog z nestrinjanjem s predhodnimi odločitvami treh sodnikov višjega sodišča v senatu, ki po letnem razporedu odloča v zadevah gospodarskih sporov. Vendar to nestrinjanje ne more biti razlog protiustavnosti 71. člen ZS. Ta je organizacijske narave in stvar sodne uprave predsednika sodišča. Kako lahko stranka uveljavi nestrinjanje s sestavo senata in ali krši pravico do neodvisnega in nepristranskega sojenja v konkretni zadevi, je stvar drugega instituta v zakonu.

O pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa:

6Pritožnika nekonkretizirano očitata sodišču prve stopnje, da je sklep arbitraren in da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker naj ne bi presodilo vseh listin, ki so bile vložene v spis, temveč naj bi upoštevalo le podatke sodnega registra. Ne povesta določno katerih listin sodišče prve stopnje ni upoštevalo, stranke pa so vložile 34 prilog.

7Prav tako pritožnika neutemeljeno navajata, da je odločitev arbitrarna in obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb postopka, ko je sklenilo, da se zavrže pritožba subjekta vpisa. Odločitev o tem je stvar popolne oziroma pravilne ugotovitve dejanskega stanja in pravilne uporabe materialnega prava, o čemer bo odločeno v nadaljevanju.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožbo z dne 17. 11. 2021 za subjekt vpisa vložil pooblaščenec, da iz rednega izpisa iz sodnega registra izhaja, da je kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa vpisan A. A. od 23. 4. 2021 dalje in ne udeleženec B. B., ki je 17. 11. 2021 podpisal pooblastilo v imenu subjekta vpisa pooblaščencu in ki vlaga pritožbo zoper sklep z dne 16. 11. 2021 (drugi odstavek na drugi strani in prvi odstavek na tretji strani sklepa). Teh ugotovitev pritožnika ne izpodbijata.

9Registrski postopek Srg 2021/29621 ne predstavlja matičnega postopka, v okviru katerega je bilo razrešeno vprašanje zakonitosti podlage imenovanja zakonitega zastopnika subjekta vpisa, kar imata pritožnika prav. Vendar spornega zapisa sodišča prve stopnje, da je o vpisu A. A. kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa odločalo v registrskem postopku Srg 2021/29621 in da je po pritožbi s sklepom višjega sodišča II Cpg 100/2021 z dne 6. 10. 2021 postala odločitev pravnomočna ter da je na takšno odločitev vezano kot res iudicata, ni mogoče razumeti, da o vprašanju zakonitosti podlage imenovanja ne bi bilo mogoče odločati v rednem pravdnem postopku, ki predstavlja matični postopek. Sodišče prve stopnje je zgolj povzelo argumente iz pravnomočno zaključenega registrskega postopka in jih na ta način sprejelo kot svoje. Da je vpis novega poslovodje pravnomočen prav tako ni sporno.

10Pritožnika zmotno navajata: (-) da je ničen sklep, na podlagi katerega je A. A. dosegel vpis v sodni register, (-) da kolikor je zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa, gre za dejstvo, ki je med udeleženci sporno in o katerem ni pristojno odločati registrsko sodišče, (-) da je zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa in bi moralo sodišče prekiniti registrski postopek v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZSReg ter počakati na pravnomočno odločitev matičnega sodišča, (-) da je ravnanje sodišča v nasprotju z materialnim pravom in da odstopa od obstoječe sodne prakse. V skladu s prvim in drugim odstavkom 33. člena ZSReg v primeru kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju iz prejšnjega odstavka odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. Vendar zgolj zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Tudi sodna praksa ni šla v smer, da registrsko sodišče vedno prekine postopek vpisa podatkov v sodni register, ko dobi obvestilo o vloženi tožbi zaradi izpodbijanja sklepov skupščine³. Sodišče prve stopnje je bilo soočeno z listinami, sporno pa je bilo vprašanje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg. Presoja teh je naloga registrskega sodišča.

O pritožbi zoper 2. in 3. točko izreka sklepa:

11Pritožnika v pretežnem delu pritožbe ponavljata trditve iz pritožbe zoper sklep samostojne sodniške pomočnice o zavrnitvi predloga za vpis z dne 16. 11. 2021. Na ta način se ne soočita z argumenti sodišča prve stopnje, ki so pravilni.

12Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je C. C. družbenik in lastnik poslovnega deleža v subjektu vpisa zaporedna št. 60303 v višini 8,1585 % od 31. 7. 2019 dalje na podlagi pogodbe o prodaji dela lastnega poslovnega deleža SV 615/2019 z dne 31. 7. 2019 in je vpisan v sodni register po sklepu Srg 2019/30920 z dne 20. 9. 2019, da je bil na dan skupščin subjekta vpisa 23. 4. in 8. 7. 2021 imetnik poslovnega deleža 8,1585 % (zadnji odstavek na četrti strani in prvi odstavek na peti strani sklepa). Teh ugotovitev pritožnika ne izpodbijata. Torej je sodišče sledilo njunim trditvam in je štelo, da je C. C. na spornih skupščinah 23. 4. 2021 ob 7.30 in 8. 7. 2021 ob 8.30 uri glasoval z 8,1585 % deležem. Posledično niso pravno pomembne pritožbene navedbe glede prve pogodbe z dne 31. 7. 2019 in da ta pogodba ni predmet nobenega sodnega postopka.

13Zgolj druga pogodba z dne 29. 1. 2020 je odločilna za glasovanje C. C. na skupščinah. V zvezi s to pogodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila v času sklepanja pri obeh deležih 29,9999 % (ta bi pretehtal glasovanje) in 8,1585 % vpisana prepoved razpolaganja, da nobeno razpolaganje ni bilo dovoljeno, da gre pri pogodbi z dne 29. 1. 2020 za očitni in namerni obid prepovedi, doseči razpolaganje, ki nasprotuje prisilnim in moralnim pravilom, čemur sodišče ni nudilo pravnega varstva in je bil poglavitni razlog, da ni dovolilo vpisa v postopkih na podlagi pogodbe z dne 29. 1. 2020 (drugi odstavek na šesti strani sklepa). Teh ugotovitev pritožnika ne izpodbijata. Sodišče prve stopnje je dodatno povzelo odločitve treh registrskih postopkov, v katerih je C. C. neuspešno predlagal, da se vpiše kot družbenik na odločilnem deležu 29,9999 %. Gre za postopke Srg 2021/26130 v zvezi s Srg 34629/2021 in II Cpg 134/2021, Srg 2021/21649 v zvezi s Srg 2021/33312 in II Cpg 118/2021 ter Srg 2021/28495 v zvezi s Srg 2021/35782 in II Cpg 128/2021. V vseh so postale odločitve pravnomočne (tretji do peti odstavek na peti strani sklepa). Tudi teh ugotovitev pritožnika ne izpodbijata.

14Pritožnika neutemeljeno očitata sodišče prve stopnje: (-) da se je neutemeljeno spuščalo v presojo zakonitosti zapisnikov, (-) da je kršilo določbe postopka in 34. člen ZSReg, (-) da se je spustilo v presojo pravilnosti sprejetih zapuščinskih sklepov in zakonitosti pogodb z dne 31. 7. 2019 in 29. 1. 2020, (-) da je prekoračilo pristojnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da na skupščinah 23. 4. 2021 ob 7.30 uri in 8. 7. 2021 ob 8.30 uri, ki sta v zapisnikih podlaga za vpis, ni glasovala zadostna večina, da listina ni bila izdana v predpisanem postopku po 510. členu ZGD-1 (drugi odstavek na sedmi strani sklepa) in da niso izpolnjene predpisane materialnopravne predpostavke za vpis (četrti odstavek na sedmi strani sklepa). Konkretno nista izpolnjeni predpostavki po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg.

15Stroškovne odločitve v 3. točki izreka pritožnika konkretno ne izpodbijata.

16V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

17Predlagatelj po novem pooblaščencu sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

¹ Predlagatelj - subjekt vpisa je imel v tem registrskem postopku različna pooblaščenca, ki sta zastopala različne interese pooblastiteljev. Pritožbo je vložil na podlagi pooblastila prejšnjega poslovodje (priloga A1), ki ni več vpisan v sodnem registru, odgovor na pritožbo pa na podlagi pooblastila novo imenovanega poslovodje (priloga A17), ki je bil vpisan v sodnem registru do vnovične spremembe. Vpis slednjega in izbris prejšnjega poslovodje subjekta vpisa se je vodil v ločenem registrskem postopku ter je pravnomočen.
² Določba se glasi: Letni razpored sodnikov na določena pravna področja ali podpodročja določi predsednik sodišča. Predsednik okrožnega sodišča določi letni razpored sodnikov okrožnega sodišča in okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča.Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča razporedi z letnim razporedom sodnike tega okrožnega sodišča in sodnike okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote tega sodišča, s soglasjem predsednika Okrajnega sodišča v Ljubljani pa sodnike tega sodišča, v specializirani oddelek, ob upoštevanju kriterijev, ki jih zakon, ki ureja sodniško službo, določa za dodelitev sodnikov v ta oddelek. Če se soglasja s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ne doseže, o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča. Predsednik okrožnega sodišča lahko sodnika, ki opravlja sodniško službo na okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča, z letnim razporedom razporedi tudi na okrožno sodišče, za sojenje v zadevah iz pristojnosti tega sodišča. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani lahko sodnika, ki opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Ljubljani z letnim razporedom in soglasjem predsednika Okrajnega sodišča v Ljubljani razporedi na Okrožno sodišče v Ljubljani, za sojenje v zadevah iz pristojnosti tega sodišča. Če se soglasje s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ne doseže, o razporeditvi odloči predsednik neposredno višjega sodišča.Okrajne sodnike se lahko razporedi na okrožno sodišče le, če imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj kot okrajni sodniki in je z zadnjo oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje. Tako razporejeni sodniki so z vidika stvarne pristojnosti in izvrševanja sodniške funkcije izenačeni z okrožnimi sodniki in imajo pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv okrožni sodnik, če je njihova plača nižja od tega plačnega razreda. Čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta.Zoper razporeditev v skladu s tem členom, drugim odstavkom 40.a člena ali prvim odstavkom 40.d člena lahko razporejeni sodnik v treh dneh po objavi letnega razporeda na oglasni deski sodišča napove pritožbo predsedniku sodišča, ki določi letni razpored, ta pa mora v nadaljnjih treh dneh svojo odločitev obrazložiti. Sodnik lahko v osmih dneh od prejema obrazložitve vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloči v 15 dneh personalni svet neposredno višjega sodišča, o pritožbi zoper razporeditev, ki jo določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, pa personalni svet vrhovnega sodišča.Letni razpored mora biti določen in objavljen najkasneje do 15. decembra za naslednje koledarsko leto.Spremembe letnega razporeda med letom so dovoljene, če se pri sodišču izprazni ali zasede eno ali več sodniških mest, če jih narekujejo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, ki jih določi zakon ali jih predvidi sodni red.Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo pričeti veljati prej kot v petih dneh po njihovi objavi. Spremembe se opravijo po enakem postopku kot sprejem.
³ Sklep VSL IV Cpg 41/2003.