VSRS Sklep II Kr 10986/2022

Obdolženemu A. A. se iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku pripor podaljša še za dva meseca, to je do 23. 7. 2022 do 9.43 ure.

A.

1Pred Okrožnim sodiščem v Celju je v teku kazenska preiskava zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja roparske tatvine po prvem odstavku 207. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in zaradi dveh kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1 oziroma v zvezi z drugim in prvim odstavkom 299. člena KZ-1. Zoper obdolženega je preiskovalna sodnica s sklepom I Kpd 10986/2022 z dne 26. 2. 2022 v zvezi s sklepom izvenobravnavnega senata istega sodišča z dne 4. 3. 2022 odredila pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pripor je bil s sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Celju II Ks 10986/2022 z dne 22. 3. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Kp 10986/2022 z dne 31. 3. 2022 iz obeh pripornih razlogov podaljšan še za dva meseca, to je do vključno dne 23. 5. 2022 do 9.43 ure. Z odredbo preiskovalnega sodnika z dne 14. 4. 2022 je bil obdolženec iz pripora premeščen na Enoto za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (v nadaljevanju UKC Maribor).

2Državni tožilec je na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP predlagal, da se obdolžencu iz istih pripornih razlogov pripor podaljša še za dva meseca. Obrazložil je, da je bilo med preiskavo pridobljeno psihiatrično izvedensko mnenje, izvedenec je ugotovil, da obdolženec zaradi prehodne duševne motnje v času izvršitve kaznivih dejanj ni bil prišteven. Kolikor se ne bo zdravil, je podana nevarnost, da bi na prostosti storil kakšno hudo kaznivo dejanje. Upoštevaje izvedensko mnenje, ter kazniva dejanja, zaradi katerih zoper obdolženca teče preiskava, ki kažejo, da se obdolženčeva agresivnost in predrznost stopnjujeta, je še vedno podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti izvršil kakšno hudo kaznivo dejanje z elementi nasilja. Prav tako pa je glede na to, da je državljan Makedonije, kjer ima tudi stalno prebivališče in družino, v naši državi je zgolj zaradi študija in nima nekih tesnejših vezi, še vedno podan tudi priporni razlog begosumnosti. Predlaga, da se obdolžencu pripor podaljša za dva meseca, pri čemer naj se še naprej izvršuje v UKC Maribor, na Enoti za forenzično psihiatrijo. V tem času bo potrebno pridobiti izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani s področja psihologije in psihiatrije, navedeni rok pa bo tudi omogočil, da bo tožilstvo po končani preiskavi odločilo o nadaljnjem teku kazenskega postopka.

3S predlogom za podaljšanje pripora sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, odvetnik Dušan Medved iz Krškega. Zagovornik se je o predlogu izjavil, predlaga da se predlogu ne ugodi in pripor zoper obdolženca odpravi. Po stališču zagovornika na strani obdolženca ni podana subjektivna odgovornost za kazniva dejanja, ponovitveno nevarnost pa je mogoče preprečiti z ustreznim zdravljenjem. Ne strinja se, da je obdolženec begosumen, saj ima v Sloveniji status študenta, njegovo bivališče je znano, zainteresiran je, da se dejansko stanje razišče in se na prostosti ne bi izmikal kazenskemu postopku.

4Preiskovalni sodnik je v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP navedel, da je med dosedanjo preiskavo zaslišal že vse priče, pridobil je tudi psihiatrično izvedensko mnenje. Izvedenec je ugotovil, da obdolženec ni prišteven in da je podana nevarnost, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje. Iz tega razloga je preiskovalni sodnik odredil še izdelavo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, saj bo le tako mogoče, da se v verjetnem postopku za uporabo varnostnih ukrepov, povabijo na glavno obravnavo kot izvedenci tudi zdravniki psihiatri iz zdravstvenega zavoda, kateremu je bilo zaupano izvedenstvo. Mnenje še ni izdelano, je pa bil obdolženec pri izvedencih že na pregledu dne 11. 5. 2022. Zaprosil je tudi za pridobitev podatkov o obdolženčevi predkaznovanosti v Severni Makedoniji, tudi te podatke je še potrebno pridobiti. Pritrjuje predlogu državnega tožilca za podaljšanje pripora za nadaljnja dva meseca, da bo sodišče v tem času lahko izvedlo navedena preiskovalna dejanja in bo tožilstvo imelo primeren čas za odločitev o vložitvi obtožnega akta.

B.

5Na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP sme Vrhovno sodišče v fazi preiskave po treh mesecih podaljšati pripor obdolžencu še za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. V konkretni zadevi teče zoper obdolženega A. A. kazenski postopek tudi zaradi kaznivega dejanja roparske tatvine po prvem odstavku 207. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do desetih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora s strani Vrhovnega sodišča je tako podan.

6Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora Vrhovno sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot pri njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči, torej preizkusiti, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7Utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje roparske tatvine je še vedno podan, prav tako, da je obdolženec izvršil obe očitani kaznivi dejanji preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Obstoj utemeljenega suma je pravnomočno ugotovljen v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora, predvsem pa s sklepom preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave in v tej odločbi tudi obširno obrazložen. Pritrditi je tudi navedbam državnega tožilca v predlogu za podaljšanje pripora, da so dokazi izvedeni med preiskavo, utemeljen sum le še utrdili. Med preiskavo zaslišani priči z bencinskega servisa OMV na ..., B. B. in C. C. sta potrdili, da je obdolženi takrat, ko mu je C. C. nameraval odvzeti odtujena paketa piva, C. C. najprej odrinil s komolcem, zatem pa ga je brcal ter udarjal z rokami po telesu, na takšen način pa mu je uspelo odtujeno pivo obdržati in zapustiti bencinski servis. Tudi zaslišani policisti so potrdili obdolženčevo fizično nasilje.

8Prav tako je pritrditi državnemu tožilcu, da so še vedno podane okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora iz obeh pripornih razlogov. Na ponovitveno nevarnost kažejo obdolženčeve osebne lastnosti, kot jih je ugotovil izvedenec psihiatrične stroke, to so prehodne hude duševne motnje, ki so bile prisotne ob storitvi kaznivih dejanj in zaradi katerih obdolženec ni mogel razumeti pomena svojih dejanj in jih imeti v oblasti in je po oceni izvedenca podana nevarnost, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje, v kolikor se ne bo zdravil. Ugotovitve izvedenca je povezati z ravnanjem, ki ga je utemeljeno osumljen, to je, da je bil v razmaku enega tedna dvakrat fizično nasilen do policistov ter napadel prodajalca servisa OMV, ki mu je hotel odvzeti pločevinke piva, ki jih je obdolženec iz servisa odtuji, nasilje pa je stopnjeval, dokler prodajalec ni odstopil od svoje namere. Vse navedeno tudi po oceni Vrhovnega sodišča kaže na povsem realno nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, nadaljeval s kaznivimi dejanji, s katerimi ogroža telesno celovitost in s tem tudi varnost ljudi, z ravnanji katerih se ne strinja. Na obdolženčevo nekontrolirano agresivnost kaže zlasti tudi, da je kar dvakrat fizično nasilen do policistov, pri čemer je splošno znano, da imajo tudi znanja s področja borilnih veščin, ter njegovo stopnjevanje napada na prodajalca, vse z namenom, da bi odtujene predmete lahko odnesel. Pritrditi je sicer zagovorniku, da je obdolženec potreben zdravljenja, vendar pa mu ni mogoče pritrditi, da bi že zgolj obdolženčeva napotitev na zdravljenje ponovitveno nevarnost odpravila. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je obdolženec potreben kompleksnega zdravljenja. Katero zdravljenje je to, je predmet diagnosticiranja v UKC Maribor, kamor je obdolženec skladno z določbo 265. člena ZKP napoten na opazovanje, ob tem pa je hkrati deležen zdravljenja. Upoštevaje obdolženčeve intenzivne agresivne preboje, nevarnosti, da nadaljuje z ogrožanjem varnosti ljudi, ni mogoče odpraviti drugače, kot s podaljšanjem pripora.

9Utemeljene so tudi navedbe v predlogu državnega tožilca, da je na strani obdolženca podan tudi priporni razlog begosumnosti. Obdolženec je državljan Severne Makedonije, v Sloveniji ima zgolj dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga študija do konca septembra letošnjega leta, sicer pa z našo državo nima tesnejših vezi. Ob tem, ko je v Sloveniji soočen s kazenskim postopkom zaradi treh kaznivih dejanj, za katera so predpisane visoke zaporne kazni, to je od enega do petih let oziroma od enega do desetih let zapora, je tudi po oceni Vrhovnega sodišča podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti našo državo zapustil in se vrnil v svojo domovino, kjer živi njegova družina, zlasti starša, ki sta tudi tista, ki ga preživljata. S tem bi se izognil kazenskemu postopku, ki zoper njega teče v naši državi, saj Severna Makedonija skladno z določbo 1. točke 8. člena Zakona o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi (Ur. l. RS – mednarodne pogodbe, št. 11/97), svojih državljanov na izroča naši državi. Tega presoje zagovornik zgolj z navajanjem, da obdolženec nima interesa, da se izgone kazenskemu postopku ne more izpodbiti.

10Tako je pritrditi državnemu tožilcu, da je tako zaradi nemotene izvedbe kazenskega postopka, kakor tudi zaradi zagotovitve osebne varnosti ljudi, podaljšanje obdolženčevega pripornega statusa neogibno potrebna. Obdolženčevo ravnanje, ko je utemeljeno osumljen, da je v roku enega tedna v kar v treh primerih fizično napadel več različnih oseb, utemeljuje sklepanje, da nevarnosti, da nadaljuje z ogrožanjem varnosti ljudi, ni mogoče odpraviti drugače, kot s podaljšanjem pripora. Njegovo ravnanje kaže na tako visoko stopnjo ogroženosti varnosti ljudi, da opravičuje poseg v njegovo osebno svobodo. Ob upoštevanju teže očitanih kaznivih dejanj in stopnje nevarnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj pa je podano tudi sorazmerje med samim posegom v svobodo obdolženca in dosedanjem trajanjem pripora.

C.

11Pri presoji predlaganega roka podaljšanja pa Vrhovno sodišče ocenjuje, da je rok dveh mesecev primerno, dovolj dolgo časovno obdobje, v katerem bodo opravljena predvidena preiskovalna dejanja, upoštevan pa je tudi čas, ki ga bo potrebovalo državno tožilstvo glede na uspeh preiskave, za nadaljnje ukrepanje. V pripornih zadevah so državni organi dolžni postopati posebej hitro, saj sme pripor trajati najkrajši potrebni čas. Vrhovno sodišče glede na dosedanji tek preiskave ocenjuje, da je bila obdolžencu pravica do sojenja v razumnem roku zagotovljena, saj je preiskovalni sodnik tekom dosedanje preiskave zaslišal vse predlagane priče in pridobil izvedensko mnenje izvedenca psihiatra, na podlagi tega mnenja pa je odredil izdelavo še dodatnega izvedenskega mnenja. Vrhovno sodišče je tako predlogu državnega tožilca ugodilo in pripor iz obeh pripornih razlogov podaljšalo do 23. 7. 2022 do 9.43 ure.