VSL Sodba I Cp 1876/2021

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izrek glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 345,58 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2021 dalje do plačila.

2. V presežku, to je za 16,48 EUR, se tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške izvršilnega in pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 451,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena.

III. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 264,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek (I. točka izreka) in tožnici naložilo, da tožencu povrne stroške postopka (II. točka izreka).

Pritožbene navedbe

2Tožnica izpodbija sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, tožencu pa naloži plačilo vseh stroškov postopka, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo enoletni zastaralni rok, saj ne gre za terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, oziroma za terjatve, ki so taksativno naštete v določbi prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tožnica vtožuje terjatve, kot so vzdrževanje priključka v začasnem izklopu, strošek opominjanja, izguba posebne ugodnosti preklica paketa in izvedba trajnega izklopa. Gre za enkratne terjatve, ki so nastale zaradi (enkratne) kršitve pogodbe oziroma zaradi prenehanja pogodbe. Vtoževane postavke ne izhajajo iz naslova uporabe mobilnih storitev (telefona), temveč storitev interneta in televizije, sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev napačno utemeljilo na 3. točki prvega odstavka 355. člena OZ. Po mnenju pravne teorije enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge, četudi primerljive terjatve. Uporaba zastaralnih rokov ne sme biti taka, da onemogoča učinkovito varstvo pravic, sodišče pa je vezano tudi na načelo sorazmernosti. V poštev pride petletni zastaralni rok, zato vtoževane terjatve niso zastarale.

Odgovor na pritožbo

3Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4Pritožba je delno utemeljena.

Dejanska podlaga odločitve

5V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po prvem odstavku 458. člena ZPP se sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

6Iz dejanske podlage prvostopenjske sodbe izhaja, da sta stranki 12. 6. 2016 sklenili Pogodbo za omrežje in da je na njeni podlagi tožnica izstavila dva računa, katerih plačilo vtožuje v tem postopku. Gre za terjatve po računu št. 001 z dne 5. 6. 2021 z zapadlostjo 15. 6. 2018 in po računu št. 002 z dne 5. 6. 2018 z zapadlostjo 15. 7. 2018. Iz prvega računa (priloga A6) je razvidno, da je bilo tožencu zaračunano vzdrževanje priključka v začasnem izklopu, medtem ko so v drugem računu (priloga A7) navedene naslednje postavke: strošek opominjanja, izguba posebne ugodnosti preklica paketa, vzdrževanje priključka v začasnem izklopu, naročnina Mobilni paket B. in izvedba trajnega izklopa. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, ker naj bi terjatve po obeh računih zastarale po poteku enoletnega zastaralnega roka iz 355. člena OZ. Takšno stališče je materialnopravno napačno.

Zastaralni rok

7Prvi odstavek 355. člena OZ med drugim določa, da v enem letu zastarajo terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih (3. točka), in terjatve za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih (5. točka).

8Določbe 355. člena OZ zelo očitno govorijo o občasnih (ponavljajočih se) terjatvah, ki se plačujejo v določenih obdobjih (največ na tri mesece). Izmed vtoževanih terjatev je le postavka „naročnina Mobilni paket B. “ občasna terjatev po 3. točki prvega odstavka 355. člena OZ, saj gre za storitev, ki se plačuje mesečno. Tako je do vložitve predloga za izvršbo dne 8. 1. 2021 že zastarala. Vse ostale terjatve (vzdrževanje priključka v začasnem izklopu, strošek opominjanja, izguba posebne ugodnosti preklica paketa in izvedba trajnega izklopa) pa so enkratne storitve, ki so posledica toženčeve kršitve pogodbe.¹ Enoletni zastaralni rok predstavlja izjemo od splošnega, petletnega zastaralnega roka po 346. členu OZ, izjeme pa je treba razlagati zožujoče. Enoletnega zastaralnega roka ni mogoče po analogiji širiti na druge terjatve, čeprav izvirajo iz iste pogodbe. Zato za vse preostale vtoževane terjatve velja splošni, petletni zastaralni rok (346. člen OZ), ki do vložitve predloga za izvršbo še ni potekel.

Posledice osebnega stečaja

9Toženec je v postopku navajal tudi, da naj bi terjatev tožnice ugasnila, ker je bil zoper njega dne 20. 4. 2018 začet postopek osebnega stečaja. V skladu z 252. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ima postopek osebnega stečaja posledice le za terjatve, ki so nastale do dneva začetka takšnega postopka. Toženec s svojimi pavšalnimi navedbami ni uspel izpodbiti tožničinih konkretnih navedb, da so vtoževane terjatve nastale po 20. 4. 2018 (in da torej zanje postopek osebnega stečaja nima posledic), zato je njegov ugovor neutemeljen.

Odločitev pritožbenega sodišča

10Sodišče druge stopnje je glede na zgoraj navedeno tožničini pritožbi delno ugodilo in na podlagi pete alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo zaradi napačne uporabe materialnega prava spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 345,58 EUR (znesek poleg glavnice vključuje kapitalizirane obresti do 8. 1. 2021) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2021 dalje, v presežku (za naročnino Mobilni paket B. skupaj z DDV in pripadajočimi zamudnimi obrestmi) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. V tem delu je tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Stroški postopka pred sodiščem prve stopnje

11Opisana sprememba vpliva tudi na odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je v postopku pretežno uspela (uspela ni zgolj s sorazmerno majhnim delom zahtevka), zato je skladno s tretjim odstavkom 154. člena ZPP upravičena do povrnitve vseh potrebnih stroškov v izvršilnem postopku in v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje. V izvršilnem postopku so to bili taksa za predlog za izvršbo v višini 44,00 EUR, nagrada za predlog za izvršbo po tar. št. 27/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) v višini 100 točk oziroma 60,00 EUR (ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR), materialni stroški po 11. členu OT (2 %) v višini 1,20 EUR (tožnica ni izkazala dejanskih poštnih stroškov in stroškov za poizvedbe ter opominjanje v zatrjevani višini 40,00 EUR) in 22% DDV v višini 13,46 EUR, skupno 118,66 EUR. V pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje pa so ji nastali naslednji priznani stroški: doplačilo sodne takse v višini 34,00 EUR, nagrada za dopolnitev tožbe po tar. št. 18/1 OT v višini 200 točk oziroma 120,00 EUR, nagrada za prvo pripravljalno vlogo po tar. št. 18/1 OT v višini 200 točk oziroma 120,00 EUR, materialni stroški po 11. členu OT v višini 4,80 EUR (2 %) in 22% DDV v višini 53,86 EUR, skupno 332,66 EUR. Sodišče ni priznalo zahtevanih stroškov za zastopanje na narokih, saj ti niso bili opravljeni, prav tako ne posebne nagrade za pregled odgovora na tožbo po tar. št. 39/2 OT, saj je ta storitev vključena že v nagradi za sestavo prve pripravljalne vloge.² Toženec mora tako tožnici v roku 8 dni skupno plačati 451,32 EUR izvršilnih in pravdnih stroškov, medtem ko sam krije svoje stroške. V primeru zamude mora tožnici plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka roka za plačilo do plačila.

Pritožbeni stroški

12Tožnica je s pritožbo pretežno uspela, uspela ni zgolj v majhnem delu. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP in tretjega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da ji mora toženec v celoti povrniti pritožbene stroške, in sicer sodno takso v višini 78,00 EUR, nagrado za pritožbo po tar. št. 21/1 OT v višini 250 točk oziroma 150,00 EUR, materialne stroške po 11. členu OT v višini 3,00 EUR (2 %) ter 22% DDV v višini 33,66 EUR. Skupno ji mora v roku 8 dni plačati 264,66 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka roka za plačilo do plačila. Svoje stroške z odgovorom na pritožbo krije toženec sam.

¹ Prim. VSL Sklep I Cp 1688/2009 z dne 31. 7. 2009.
² Prim. VSK Sklep Cpg 43/2017 z dne 17. 8. 2017, VSL Sklep I Cpg 101/2019 z dne 26. 2. 2019.

Priloga: