VSL Sodba I Cpg 45/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranke od tožene zahtevala plačilo zneska 7.500,00 EUR s pripadki in (II.) tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.825,68 s pripadki.

2Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka zahteva vračilo zneska 7.500,00 EUR, ki ga je toženi stranki plačala na podlagi sklenjene Pogodbe (Pogodba o izvajanju inženirskih storitev na projektu A.). Trdi, da tožena stranka do pogodbeno dogovorjenega roka (6 mesecev) ni izpolnila svoje obveznosti in za tožečo stranko ni pridobila pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

6V 5. členu Pogodbe sta stranki uredili primere, ko lahko naročnik enostransko odpove pogodbo; med drugim tudi v primeru, če se izvajalec ne drži rokov, postavljenih v pogodbi in ne gre za v pogodbi določene izjeme (3. člen Pogodbe) ali če kakorkoli krši določila Pogodbe. Odstop mora naročnik izvajalcu pisno sporočiti in mu plačati do odstopa opravljeno delo. Izvajalec ni upravičen do dodatnih plačil, od naročnika pa lahko zahteva povrnitev že plačanih zneskov, če je pogodba odpovedana zaradi krivdnih razlogov na strani izvajalca.

7Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno za odločitev opredelilo vprašanje, ali je tožeča stranka pogodbo odpovedala zaradi krivdnih razlogov na strani tožene stranke. Le v tem primeru je namreč tožeča stranka upravičena od nje zahtevati vrnitev že plačanega zneska. Utemeljeno je v skladu z 2. in 3. členom Obligacijskega zakonika pri odločanju sledilo ureditvi, kot izhaja iz Pogodbe.

8Tožeča stranka toženi očita, da je kršila Pogodbo, saj se je zavezala izvesti vsa dela in naloge, ki so potrebne za naročnikovo pridobitev gradbenega dovoljena za sporni objekt (16. alineja prvega odstavka 2. člena Pogodbe), tožena stranka pa do pogodbeno dogovorjenega roka šestih mesecev (to je do 5.8.2018) ni izpolnila svoje obveznosti in za toženo stranko gradbenega dovoljenja ni pridobila.

9Neutemeljeno pritožba očita, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, ker ne navaja, na kakšni podlagi je mogoče zaključiti, da se je projekt prvotno nanašal na 12 hiš, nato pa je prišlo do spremembe in povečanja projekta na 24 hiš. Višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki izhaja iz pričevanja B. B. (predstavnik tožene stranke), C. C. (D. d. o. o.) in iz Tržne analize stanovanjskega naselja A. (B 22). Tožeča stranka je bila namreč v času podpisa Pogodbe zgolj v fazi pridobivanja nepremičnine na parcelni številki 8/37 k. o. X (kjer bi bilo mogoče zgraditi le 12 hiš), šele med februarjem in aprilom 2018 pa je pridobila nove nepremičnine, na katerih je bilo mogoče sezidati še dodatnih 12 hiš.

10Priče B. B., E. E. in C. C. so izpovedale, da gradbenega dovoljenja ni bilo mogoče pridobiti zato, ker JP F. d. o. o. ni dalo potrebnega soglasja za njegovo izdajo. Do tega je prišlo zaradi opisanega povečanja projekta in zato, ker je na sosednjem zemljišču nameraval graditi tudi G. d. o. o. in je bilo zaradi tega potrebno narediti povsem nov projekt kanalizacije. Priča C. C. je pojasnil, da proces revizije pri JP F. d. o. o. traja eno leto, zato je bilo nerealno pričakovati, da bi tožena stranka vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja lahko vložila v roku 6 mesecev (pravočasno).

11O tem je bila tožena stranka obveščena preko svojih predstavnikov (izpovedbi E. E. in I. I.), zato je vedela tudi to, da bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja oddana samo formalno, brez soglasij in bo kasneje dopolnjena (e-mail C. C., B 2).

12Višje sodišče na podlagi navedenega soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni kršila Pogodbe s tem, ko do datuma, določenega v Pogodbi, ni pridobila gradbenega dovoljenja. Iz listinske dokumentacije v spisu in iz izpovedb zaslišanih prič izhaja, da je bila med D. d. o. o in tožečo stranko podpisana Pogodba za izdelavo projektne dokumentacije. Zaslišani C. C. je izpovedal, da je bila družba D. d. o. o. dolžna kot projektant pridobiti vsa soglasja, ki so potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. B. B. pa je razložil, da je tožena stranka morala aktivno sodelovati s projektanti in usklajevati nameravano gradnjo s soglasodajalci in ostalimi, ki so pristojni za izdajo gradbenega dovoljenja in seveda tudi z investitorjem. Tudi priča C. C. je povedal, da jih je (D. d. o. o., projektante) investitor (tožeča stranka) seznanil s tem, da je za razvoj projekta do gradbenega dovoljenja pooblaščena tožena stranka (zanjo B. B.), ki je nato ves čas do septembra 2018 aktivno sodeloval pri pripravi projekta, pomagal pri usklajevanju arhitekturnih rešitev z investitorjem in njegovimi pooblaščenci in sodeloval z njimi in soglasodajalci.

13Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo tudi, da tožena stranka ni kršila Pogodbe zato, ker ni v primeru (katerekoli) ponudbe pridobila za vsako posamezno storitev vsaj treh ponudb (šesti odstavek 3. člena Pogodbe). Tožeča stranka je namreč sprejela ponudbo, ko jo je posredovala tožena stranka in sklenila pogodbo z D. d. o. o. na podlagi ponudbe, ki jo je pridobila tožena stranka. Tekom izvajanja storitev ni ugovarjala, da je tožena stranka pridobila premalo ponudb, zato se tudi po oceni višjega sodišča na ta razlog za kršitev pogodbe (ki ga v svoji izjavi o odstopu niti ni zatrjevala), ne more uspešno sklicevati. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se sklicuje na neobstoječo pogodbo med tožečo stranko in D. d. o. o. Res je, da navedene pogodbe ni med listinsko dokumentacijo v spisu, vendar sta njen obstoj in vsebino jasno in skladno potrdila zaslišana C. C. in B. B.

14Tožeča stranka je trdila, da je Tržno analizo stanovanjskega naselja A. izdelala družba H. d. o. o., vendar tako kot sodišče prve stopnje tudi višje sodišče ugotavlja, da iz izpovedi E. E. in B. B. izhaja, da je tožena stranka sodelovala (in na kak način je sodelovala) pri izdelavi te analize. Navedeno potrjujejo tudi listine (B 28 do B 32).

15Tožeča stranka zatrjuje tudi kršitev pogodbe iz razloga, ker tožena stranka ni vsak mesec predložila pisnega poročila o poteku projekta in poročila o zaključku del. Višje sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da tožeča stranka (oziroma njena predstavnika E. E. in I. I.) ni od tožene stranke nikoli zahtevala izdelave mesečnih pisnih poročil (čeprav bi to po Pogodbi lahko storila), B. B. pa je prepričljivo pojasnil, kako je potekalo sodelovanje s tožečo stranko: na podlagi koordinacije s E. E. in I. I. Tudi navedena sta potrdila, da so se sestajali na številnih sestankih, kjer je bil navzoč tudi solastnik tožeče stranke, včasih pa tudi ostali sodelavci tožeče stranke in projektanti. Iz predložene elektronske komunikacije (B 2, B 4) je razvidno, da je bila tožeča stranka ves čas obveščena o stanju projekta in tudi o težavah v zvezi s pridobitvijo soglasja JP F. d. o. o h gradbenemu dovoljenju (B 2, zapis C. C.).

16Iz predloženih elektronskih sporočil je razvidno tudi, da je tožena stranka opravljala za tožečo različne storitve (svetovanje naročniku pri izvedbi projekta, pripravljanju dokumentacije ...).

17Višje sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožena stranka upravičena obdržati prejeto plačilo: v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Pogodbe mora naročnik v primeru pisne odpovedi pogodbe poravnati izvajalcu do odstopa opravljeno delo. Tožena stranka ga je že poravnala, zdaj pa ga neupravičeno terja nazaj, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi tožena stranka kršila pogodbo (četrti odstavek 5. člena Pogodbe).

18Ni mogoče spregledati, da tožeča stranka v svojih vlogah, vključno s pritožbo, predstavlja povsem drugačno sliko dogajanja, kot izhaja iz (prepričljivih in natančnih) izpovedi zaslišanih prič in iz njihovih pisnih izjav. Videti je, da je bila času poslovnega sodelovanja pravdnih strank Pogodba le ohlapen okvir za njuno delovanje, po odpovedi Pogodbe in vložitvi predloga za izvršbo pa se tožeča stranka sklicuje le še na pogodbena določila. To bi bilo tudi povsem utemeljeno, vendar le, če bi tako ravnala ves čas, ne pa šele po tem, ko zaradi z njene strani naknadno povečanega projekta (izgradnje 24 hiš namesto 12) in posledično (še vedno) nerešljivih težav pri pridobitvi gradbenega dovoljenja (problemi pri pridobitvi soglasij soglasodajalcev), projekta v razširjeni obliki ne more izpeljati. Kot opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo pa tožeča stranka ni nasprotovala večkrat ponovljeni trditvi tožene stranke, da bi bilo gradbeno dovoljenje mogoče pravočasno pridobiti, če bi projekt ostal pri prvotno navedeni nepremičnini na parcelni številki 8/37 k. o. X, kjer bi bilo mogoče zgraditi 12 hiš).

19Višje sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ugotovilo je, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa izpodbijana sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

20Ker pritožnica ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Višje sodišče pa je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povračilo stroškov, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj je ugotovilo, da ta ni pripomogel k reševanju pritožbe (prvi odstavek 155. člena ZPP).