VSL Sodba I Cpg 323/2021

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek za plačilo 6.000,00 EUR zavrne, v izpodbijani III. točki izreka pa se spremeni tako, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžan toženki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 736,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni plačati 6.000,00 EUR (I. točka izreka), zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 74.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2013 in za zakonske zamudne obresti od zneska 6.000,00 EUR od 24. 6. 2013 do poteka izpolnitvenega roka (II. točka izreka) ter odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške v višini 4.541,00 EUR (III. točka izreka).

2Zoper I. in III. točko izreka (zoper ugodilni del in odločitev o stroških) se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter zaradi kršitve 22. člena Ustave RS in 6. člena EKČP pritožila toženka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev razveljavljenega dela sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega dela sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zaradi protipravnega posega v njegovo čast in dobro ime tožniku prisodilo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 6.000,00 EUR.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva:

- pravnomočno je bilo ugotovljeno, da je bil sklep nadzornega sveta toženke z dne 22. 5. 2013, s katerim je bil tožnik odpoklican z mesta predsednika uprave toženke, ničen in brez pravnega učinka;

- odvetnik toženke, navzoč na seji nadzornega sveta, na kateri je bil tožnik odpoklican, je opozoril na ničnost sklepa o odpoklicu;

- kljub opozorilu odvetnika na ničnost sklepa je toženka nadaljevala z odpoklicem in nato v medijih razširjala informacije, da tožnik ni delal dobro ali pravilno;

- toženka je tožniku po odpoklicu z mesta predsednika uprave ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto s konkurenčno klavzulo, ki ni vsebovala nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule;

- tožnik se je prijavil na več delovnih mest (nadzorni svet družbe A., generalni direktor Zavoda B., predsednik uprave C., d. d.), vendar pa na nobeno izmed navedenih funkcij ni bil izbran.

8Z okoliščinami iz druge, tretje in četrte alineje prejšnje točke, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, je ovržena pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo subjektivnega elementa očitanega protipravnega ravnanja, s katerim naj bi bila tožniku kršena čast in dobro ime, torej razžalitvenega namena toženke zoper tožnika. Četudi torej iz 5. točke obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je protipravnost ravnanja podana že v posledici pravnomočno ničnega sklepa o odpoklicu, ne drži, da se do drugih relevantnih okoliščin ni opredeljevalo in da je s tem toženki kršilo pravico do izjave.

9Toženka je vztrajala, da nobena od okoliščin, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje, ne kaže na njen namen razžalitve tožnika in s tem ne utemeljuje zaključka, da je s protipravnim ravnanjem posegla v čast in dobro ime tožnika.

a) opozorilo odvetnika na seji nadzornega sveta

10Med pravdnima strankama ni bilo soglasja glede vsebine pojasnil, ki jih je na seji dal odvetnik toženke. Po stališču tožnika je odvetnik nadzorni svet opozoril na nezakonitost sklepa o odpoklicu tožnika, ki ga je nadzorni svet nameraval sprejeti. Toženka pa je trdila, da je odvetnik podal le splošna pojasnila glede možnosti, da pride zaradi odpoklica do sodnih postopkov in potencialnih posledic teh postopkov. Sodišče prve stopnje je sledilo argumentaciji tožnika (drugi odstavek 13. točke obrazložitve), da je nadzorni svet toženke sprejel sklep o odpoklicu tožnika kljub opozorilu odvetnika na ničnost le-tega.

11Višje sodišče pa soglaša s toženko, da zapisnik seje nadzornega sveta z dne 22. 5. 2013 tožnikovih trditev ne potrjuje. Odvetnik je na seji pojasnil zakonsko ureditev razlogov za odpoklic po določbah Zakona o gospodarskih družbah, pojasnil pravne posledice odpoklica in opozoril na možnost sodnih sporov glede nezakonitosti odpoklica ter pravne posledice v primeru, če bi se razlogi za odpoklic izkazali za neutemeljene. Nadalje je odgovoril članu nadzornega sveta na vprašanje, kako je v sodni praksi interpretiran standard porušenega zaupanja med nadzornim svetom in upravo (str. 38 in 39 zapisnika). Iz zapisnika seje gre ugotoviti zgolj opozorilo odvetnika, da morajo biti razlogi za odpoklic ustrezno obrazloženi, saj so lahko predmet sodne presoje, in opozorilo, da v primeru neutemeljenih razlogov za odpoklic družba in člani nadzornega sveta lahko tudi odškodninsko odgovarjajo. Vendar pa ta opozorila ne dokazujejo, da se je odvetnik vsebinsko opredelil do tega, ali bi konkretni razlogi, ki jih je podal nadzorni svet, prestali sodni preizkus oziroma da je nadzorni svet opozoril na konkretno nezakonitost odločitve o odpoklicu.

12Na podlagi navedenega v prejšnji točki torej ni mogoče zaključiti, kot je to storilo sodišče prve stopnje, da je toženka prezrla opozorilo odvetnika, da je bil nameravani sklep o odpoklicu glede na podane razloge nadzornega sveta ničen, a je s postopkom odpoklica kljub temu nadaljevala.

b) objave v medijih

13Uvodoma je treba poudariti, da je bila toženka kot izdajatelj vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, dolžna objavljati določene informacije, ki bi lahko pomembneje vplivale na ceno vrednostnih papirjev, na SEOnet. Prav tako pa ima javnost pravico biti obveščena o okoliščinah spremembe upravljavske zasedbe enega največjih slovenskih podjetij, katerega usoda zadeva celotno politično in gospodarsko sfero v državi.¹ Na tej podlagi okoliščina, da je toženka oziroma v njenem imenu predsednik nadzornega sveta glede te teme nastopal v medijih, sama po sebi toženki ne more iti v škodo.

14Po presoji višjega sodišča v medijskih objavah, na katere² se je sklicevalo sodišče prve stopnje, ni nobenih dejavnikov, na podlagi katerih bi bila utemeljena presoja, da je bil namen nastopanja v medijih razžalitev tožnika. Glede objav, citiranih v prejšnji povedi (z izjemo članka v časopisu E. z dne 27. 5. 2013), je tožnik v tožbi sam navedel (str. 3 tožbe), da je iz njih "neformalno mogoče razbrati samo, da naj bi tožnika nadzorni svet odpoklical iz ekonomsko-poslovnih razlogov". Če je torej edino (pa še to neformalno) sporočilo iz teh medijskih objav, da je bil tožnik odpoklican iz ekonomsko-poslovnih razlogov, kar je v tistem trenutku nedvomno držalo, potem v teh objavah ni nobenega razžalitvenega namena do tožnika. O članku, objavljenem v časopisu E. dne 27. 5. 2013, je tožnik prav tako sam navedel, da po vsebini povzema objavo toženke na SEOnet z ... dne (str. 25 tožbe). Ob upoštevanju navedenega se bo zato višje sodišče glede vsebine medijskih nastopov, na katere se je skliceval tožnik, konkretno osredotočilo predvsem na omenjeno objavo na SEOnet z dne ... 5. 2013 in pa nastop predsednika nadzornega sveta toženke v oddaji J. dne 23. 5. 2013.

15Tožnik je neutemeljeno očital, da naj bi predsednik nadzornega sveta v oddaji dne 23. 5. 2013 govoril o "pavšalnih krivdnih razlogih" (str. 9 1. pripravljalne vloge). Kot je sam navedel, je predsednik nadzornega sveta v oddaji (izrecno) pojasnil, da ni bilo dokazov glede okoliščin, ki bi utemeljevale odpoklic tožnika iz krivdnih razlogov (str. 5 tožbe, str. 34 1. pripravljalne vloge) in da ne gre za odpoklic iz krivdnega razloga, temveč iz ekonomsko-poslovnih razlogov.

16Tudi objava na SEOnet dne ... 5. 2013 ne vsebuje nobene omembe krivdnega razloga, temveč izrecno omenja odpoklic iz ekonomsko-poslovnega razloga. Ponovno gre za objavo, ki je povzemala dejansko stanje v tistem trenutku (odpoklic iz ekonomsko-poslovnih razlogov) in torej tudi v tem primeru ni mogoče sprejeti zaključka, da je toženka s tem medijskim udejstvovanjem širila negativno vrednotenje dela tožnika preko tega, kar je v tistem času utemeljeno verjela.

17Ob upoštevanju povedanega ter v 14. točki citiranih drugih objav v medijih, za katere je tožnik sam navedel, da so le skopo navajale, da je šlo za odpoklic iz ekonomsko-poslovnih razlogov, se tako kot nedokazan izkaže tožnikov očitek, da je toženka s protipravnim ravnanjem posegla v tožnikovo čast in dobro ime s tem, da naj bi toženka oziroma predstavniki nadzornega sveta "bombardirali medije v zvezi z informacijami o odpoklicu, pri čemer so omenjali krivdne razloge" (str. 14 1. pripravljalne vloge). Posledično višje sodišče zaključuje, da tožnik ni dokazal, da je toženka po odpoklicu v medijih nastopala z namenom širjenja negativnega vrednotenja tožnika.

c) glede ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi

18Sodišče prve stopnje je sledilo tudi navedbi tožnika, da mu je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi brez nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Takšna presoja nima podlage v ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Četrti odstavek 26. člena pogodbe o zaposlitvi vsebuje določilo o obveznosti toženke, da tožniku izplačuje nadomestilo v primeru, da zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne bi mogel pridobiti ustreznega zaslužka. Sicer je nadomestilo določeno zgolj v deležu, toda to ne more biti bistveno. Gre za povzetek zakonskega besedila v zvezi s konkurenčno klavzulo, tudi njena višina s takšno dikcijo je določljiva. Torej tudi presoja, da bi naj namen razžalitve dokazovala neustrezna pogodba o zaposlitvi, ni pravilna.

19Tudi dejstvo, da je bila tožniku ponujena nova pogodba o zaposlitvi znotraj sistema toženke, ne dokazuje namena razžalitve. Šlo je za pogodbeno pravico tožnika in na drugi strani za pogodbeno obveznost toženke. Tožnik je imel možnost novo pogodbo sprejeti ali zavrniti, ne more pa dejstvo, da je bila po pogodbi toženka to obvezana storiti, pomeniti, da je njeno spoštovanje tega pogodbenega določila dokazovalo njen namen razžaliti tožnika.

Sklepno

20Glede na vse navedeno višje sodišče soglaša s toženko, da tožnik ni dokazal njenega protipravnega ravnanja, s katerim naj bi posegla v tožnikovo čast in dobro ime. Ker morajo biti predpostavke odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativno, že neobstoj ene izmed predpostavk pomeni, da odškodninska odgovornost ni podana. Posledično se višje sodišče z argumenti, ki se nanašajo na druge predpostavke odškodninske odgovornosti, ni nadalje ukvarjalo, saj za odločitev niso bile več odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

21Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo pri presoji, da so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti za prisojo denarne odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena, je višje sodišče pritožbi toženke ugodilo, izpodbijano I. točko izreka spremenilo in tožbeni zahtevek tudi v izpodbijanem ugodilnem delu zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP).

22Glede na spremembo odločitve o glavni terjatvi je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških postopka (izpodbijana III. točka izreka) pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ob dejstvu, da je v postopku za ugotovitev ničnosti sklepa o odpoklicu tožnik uspel, pri čemer je bil dokazni postopek glede tega dela zahtevka obsežen ter so z njim vsekakor nastali znatni stroški, tožnik pa ni uspel s premoženjskim zahtevkom v nobenem delu, je po presoji višjega sodišča uspeh tožnika v celotni pravdi približno polovičen. Glede na to je višje sodišče odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 154. člena ZPP).

23Zaradi uspeha toženke s pritožbo pa ji je tožnik dolžan povrniti njene stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku znaša 6.000,00 EUR, zato je višje sodišče pritožbene stroške odmerilo od tega zneska. Ob upoštevanju priglašenega stroškovnika in določb Zakona o odvetniški tarifi (ki je veljal ob uvedbi postopka pred sodiščem prve stopnje) je višje sodišče toženki priznalo 350,40 EUR za pritožbo in 20,00 EUR materialnih stroškov. Ob upoštevanju 22 % DDV to znaša 451,89 EUR, ob prištetju sodne takse v znesku 285,00 EUR pa je tožnik dolžan toženki povrniti 736,89 EUR stroškov pritožbenega postopka. Tožnik pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

¹ Prim. s sodbo VSRS II Ips 23/2019 z dne 23. 1. 2020, 16. točka obrazložitve.
² Članki: "...", objavljen na E.si dne 22. 5. 2013, "...", objavljen v F. dne 23. 5. 2013, "...", objavljen na G. dne 23. 5. 2013, "...", objavljen na H. dne 23. 5. 2013, "...", objavljen na E.si dne 27. 5. 2013.